ŠPORTNI PROGRAM

1. ŠPORTNI PROGRAM Mateja Majhen, prof. Mateja Majhen, prof.

2. Kaj je športni program Krpan? • Nadaljevanje športnega programa ZLATI SONČEK. • Namenjen učencem 4., 5. in 6. razreda OŠ. • Cilj programa ni tekmovanje med učenci ampak tekmovanje in preseganje samega sebe. • Vsak učenec ima svojo vpisno knjižico, v katero mu učitelj vpisuje opravljene naloge. • Naloge, ki je učenec ni opravil pri uri športne vzgoje, ki je bila temu namenjena, lahko opravlja tudi pri kateri drugi uri športne vzgoje, na športnem dnevu... • Na koncu leta bo vsak, ki bo sodeloval v programu KRPAN in opravil: • vse predpisane naloge prejel BRONASTO MEDALJO • del nalog prejel priznanje za sodelovanje v programu, neopravljene naloge pa bo lahko opravil v 5. razredu. Mateja Majhen, prof. Mateja Majhen, prof.

3. Katere naloge moram opraviti v 4. razredu? • DVA IZLETA(zimski in spomladanski – vsaj 3. ure hoje) • NASKOK V OPORO ČEPNO NA GIMNASTIČNO ORODJE (kozo) • ODRIVANJE V STOJO NA LAHTEH • PREMET V STRAN • OSNOVNA PODAJA Z ZAMAHOM NAD RAMO(iz razdalje 3 m moraš 15x zaporedoma vreči žogo ob steno in jo tudi uloviti) • MET NA KOŠ Z MESTA(od desetih poskusov moraš zadeti vsaj 3x) • TEK 6 min ZDRŽEMA V POGOVORNEM TEMPU(vsak si sam izbere tempo, med tekom se ne smeš ustaviti ali hoditi) • TEORIJA (Oprema za izlete; Zaščita pred klopi; Kako varujemo naravo;) Mateja Majhen, prof. Mateja Majhen, prof.

4. OPREMA ZA UDOBNEJŠO HOJO: • čevlji • najpomembnejši del opreme • udobni, znošeni, ne premajhni in ne preveliki • najboljši so visoki, da se oprimejo gležnjev • podplati naj bodo gumijasti (ne preveč izrabljeni) • gumijasti škornji niso primerni • posebej za zimski izlet morajo biti nepremočljivi • nogavice • ne premajhne, ne prevelike (žulji) • poleti dva para tanjših nogavic, pozimi en par tanjših in en par debelejših nogavic • hlače • udobne • dolge (klopi, trnje, koprive, praske, morebitno poslabšanje vremena) OPREMA ZA IZLETE Mateja Majhen, prof.

5. OPREMA ZA IZLETE • SREDSTVA ZA NOŠENJE OPREME • mali nahrbtnik • ZAŠČITA PRED SLABIM VREMENOM • jopica (čeprav ni hladno, ko odhajamo) • vetrovka ali lažji dežni plašč in lažje pokrivalo • rezervna majica • pozimi: bunda, rokavice (dva para), volnena kapa • HRANA • sadje • sadni sok • sendvič • pecivo • čokolada • DRUGE DROBNE STVARI • plastična vrečka za odpadke • obliži • pršilo proti insektom • toaletni papir • knjižica za vpis izleta • žepnina • NEOBVEZNA OPREMA • kemični svinčnik • nekaj listov papirja • družabna igra • fotoaparat Mateja Majhen, prof. Mateja Majhen, prof.

6. ZAŠČITA PRED KLOPI • KLOP – žuželka, ki se hrani s krvjo gostitelja (človeka). Najbolj so mu všeč mehkejši deli kože, ker se tam z rilčkom laže zarije vanjo. Nevaren je samo, če je okužen. Nevarna je samica, ki jo prepoznamo po rdečkasti obrobi zadka. Najbolj nadležni so od aprila do septembra. Zadržujejo se pri tleh, med travo, praprotjo in podrastjo. • Prenaša dve bolezni: klopni meningitis in boreliozo (nevarnejša). Proti meningitisu se je mogoče cepiti, vendar otrok še ne cepijo. • Če klopa odkrijemo preden se zarije v kožo, nas ne more okužiti. Zato je zelo dobro, da se pogosto pregledujemo. Mateja Majhen, prof. Mateja Majhen, prof.

7. ZAŠČITA PRED KLOPI • Pred izletom: • Oblečemo svetlejša oblačila, ker hitreje opazimo klopa. • Ne glede na vreme se oblečemo tako, da imamo pokrite čim več kože. • Namažemo se s sredstvom proti klopom (vzamemo ga tudi s seboj). • Na izletu: • Večkrat se namažemo z zaščitnim sredstvom. • Med potjo večkrat pregledujemo oblačilo (bolje v parih). • Ne stikajmo po nepotrebnem po praproti in podrastju. • Če nas srbi, se ne praskajmo, raje poglejmo na mesto, kjer srbi. • Če se je klop že zaril, ga primemo s prijemalko in ga nekajkrat zavrtimo v levo. • Če prijemalke nimamo, mesto namažemo z mastno kremo in prelepimo z obližem (ni najbolj zanesljiva metoda). Mateja Majhen, prof. Mateja Majhen, prof.

8. ZAŠČITA PRED KLOPI • Po izletu: • Temeljito se okopamo in se še enkrat pregledamo. • Oblečemo sveža oblačila. ZNAKI BOLEZNI: • Slabo počutje. • Bolečine v mišicah in sklepih. • Povišana temperatura, glavobol. • Rdeča lisa ki se pojavi po nekaj dneh ali tednih – zanesljiv znak borelioze - se povečuje in v sredini srbi. • Če se pojavijo navedeni znaki, je potrebno TAKOJk zdravniku. Mateja Majhen, prof. Mateja Majhen, prof.

9. KAKO VARUJEMO NARAVO? Do narave moramo imeti kulturen odnos. Tak odnos lahko ponazorimo z naslednjimi pravili: NE ONESNAŽUJMO NARAVE! • Ne odmetavamo nikakršnih odpadkov. • Na počivališčih oziroma kjerkoli se zadržujemo vedno vse počistimo za seboj. • Odpadke odlagamo v plastično vrečko – nesemo jo v najbližji smetnjak ali domov. • Ne opravljamo velike potrebe v naravi, če je v bližini stranišče (če že to moramo storiti, iztrebke pokrijemo s travo, suhim listjem ali odpadlimi smrekovimi iglicami. Mateja Majhen, prof. Mateja Majhen, prof.

10. KAKO VARUJEMO NARAVO? NIČESAR NE POŠKODUJMO IN NE UNIČIMO! • Ne hodimo po nepokošenih travnikih in posejanih njivah. • Ne trgamo cvetja. • Ne lomimo drevesnih vej in podrastja. • Ne vrezujmo znakov v drevesno lubje, klopce… • Ne brcamo gob (gobe so gozdu za okras). • Ne razdiramo mravljišč in ptičjih gnezd. • Kurjenje ognja v gozdu je z zakonom prepovedano. • V naravi kurimo samo pod nadzorstvom odraslih. • Ne trgamo sadežev in poljščin. Mateja Majhen, prof. Mateja Majhen, prof.

11. KAKO VARUJEMO NARAVO? OBNAŠAMO SE NARAVI PRIMERNO! • Ne povzročamo hrupa (s tem plašimo živali in druge izletnike). • Mobilni telefoni in prenosni radii ne spadajo v naravo. • V naseljih ne dražimo psov in mačk. • Ne žvižgamo živalim, ki jih vidimo ampak jih le tiho opazujemo. • Ne pobijamo kač. • Obnašamo se spoštljivo do domačinov, ki jih srečujemo. Mateja Majhen, prof. Mateja Majhen, prof.