UVOD V F ilozofsko F akulteto 101

1. UVOD V FilozofskoFakulteto101 oktober, 2013

2. Vsebina • Struktura fakultete • Naloge in pomen posameznih organov • Študentski svet FF • Pravilniki in habilitacijski postopki • Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja

3. Struktura fakultete

4. Naloge in pomen Senat FF UM Akademski zbor FF • Senat Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je najvišji strokovni organ Filozofske fakultete Univerze v Mariboru • Sestavljajo ga dekan kot predsedujoči, predstavniki profesorji (1 iz vsakega oddelka) in 4 študenti • Senat FF Um obravnava vsa pomembnejša vprašanja (študijski programi, habilitacije, magisteriji in doktorati, raznorazna poročila) in pobude Študentskega sveta FF • Akademski zbor sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ter izvoljeni predstavniki študentov (27) • Obravnava in sprejema program razvoja Filozofske fakultete Univerze v Mariboru • Obravnava in sprejema porocilo o delu članice Poslovodni odbor FF • Poslovodni odbor sestavlja dekan, glavna tajnica, prodekan študent in 3 izvoljeni člani • Odloča o vseh pomembnejših finančnih zadevah

5. Naloge in pomen Študentski svet FF • Študentski svet je organ fakultete oziroma univerze in je določen z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze in s Poslovnikom študentskega sveta. Je  edini zastopnik mnenj in interesov vseh študentov fakultete oziroma univerze v njenih organih,  v kombinaciji in s sodelovanjem s skupnostjo študentov pa izvaja program interesnih dejavnosti študentov. • Sestavljen je iz prodekana študenta kot predsedujočega in predsednika in člana vsakega letnika (+ absolventov). • Člani • rešujejo problematiko, ki je povezana s študenti, • se zavzemajo za dobrobit študentov, • prispevajo k študentu prijaznejšemu in kvalitetnejšemu študiju, • organizirajo raznorazne projekte športne/kulturne/zabavne narave • Dodaj nas na FB! – Študentski svet Filozofske fakultete • vprašanja na tomaz.praprotnik@gmail.com

6. Študentski svet FF • Tutorstvo • Demonstratorstvo • Predstavništvo • Audeamus (okrogle mize, delavnice…) • Komisija za obštudijske dejavnosti (Predbožično dogajanje, Pozdrav pomladi, Sladoledni dan, brucovanja, Dnevi kostanjev…) • Komisija za kakovost študija • Ambasadorji športa

7. Pravilniki • Zakon o visokem šolstvu • Statut UM • Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja • Merila za presojo prošenj študentov • Pravilnik o predstavnikih

8. Pomen habilitacijskih postopkov in vloga študentov • Visokošolski delavci zasedajo različne nazive – vse od asistenta, docenta pa do izrednega in rednega profesorja. Da bi določen naziv pridobili, morajo biti raziskovalno uspešni in objaviti določeno kvoto člankov v znanih revijah. Postopek pridobivanja naziva se imenuje habilitacija in poteka za vsakega visokošolskega profesorja na 5 let. Poleg uspešnega raziskovalnega dela pa morajo visokošolski delavci dokazati tudi svojo pedagoško uspešnost. Mnenje o pedagoškem delu visokošolskih delavcev podaja Študentski svet članice. Le-tega podaja na podlagi rezultatov študentske ankete, ki jo študentje izpolnjujemo ob koncu študijskega leta – pred vpisom v višji letnik. Študentska anketa je tako eden izmed instrumentov, na podlagi katerih visokošolski delavci napredujejo oz. ohranijo svoj naziv. Pomembno je, da jo obravnavamo resno in odgovorno. • Več informacij: http://ssum.um.si/2013/02/studentska-anketa-zakaj-in-kako/

9. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (nekateri členi) • Študent lahko posamezen izpit opravlja skupno največ šestkrat. • Pri učnih enotah, ki ne predvidevajo sprotnega opravljanja s študijskim programom predpisanih obveznosti, so redni izpitni roki določeni najmanj štirikrat letno, od katerih je vsaj eden razpisan v zimskem, vsaj eden v jesenskem izpitnem obdobju ter vsaj dva v poletnem izpitnem obdobju. • Izpiti iz obveznih učnih enot določenega letnika znotraj posameznega študijskega programa ne smejo biti razpisani na isti dan. • V primeru študija na dvopredmetnem študijskem programu izpitni roki učnih enot enega od dvopredmetnih študijskih programov ne smejo biti razpisani na isti dan. • Nosilec učne enote je dolžan razpisati termine za izpitne roke pri posamezni učni enoti tako, da se med dvema izpitnima rokoma za isto učno enoto upošteva terminski presledek najmanj 14 dni. • Če študent zaradi opravičljivega razloga ni pristopil k izpitu in izpita ni pravočasno odjavil, se upošteva, da je izpit odjavil pravočasno, če v roku 3 delovnih dni po izpitnem roku v referat dostavi ustrezna pisna dokazila. O ustreznosti dokazil v roku 3 dni odloči strokovna služba. • Študent ima pred zaključkom študija pravico do popravljanja izpita iz vseh učnih enot, ki jih je že opravil, če želi zvišati oceno pri posamezni učni enoti. Posamezni izpit se lahko popravlja enkrat, na zahtevo študenta ali nosilca tudi kot komisijski izpit. Če študent pri popravljanju doseže nižjo oceno, velja prvotna, to je višja ocena. • Rezultati in ocene pisnih izpitov se objavijo na oglasni deski članice univerze ali na drug način, s katerim članica redno obvešča študente o študijskih zadevah, in sicer najkasneje 8 dni po pisnem izpitu, upoštevajoč zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov.