500 likes | 1.48k Views
TURŠKI VPADI. Prvi stiki s Turki. Do prvih turških vpadov pride na začetku 15. stoletja. Sprva gre za vdore manjših skupin, ki so se ločile od glavnine na Hrvaškem. Cilj : plenjenje in ropanje
E N D
Prvi stiki s Turki Do prvih turških vpadov pride na začetku 15. stoletja. Sprva gre za vdore manjših skupin, ki so se ločile od glavnine na Hrvaškem. Cilj: plenjenje in ropanje Ugotovitve: slovenske dežele so povsem nezaščitene, plemiči branijo le svoje posesti.
Hrvaški begunci Imenujemo jih USKOKI. Bežali so pred turškim nasiljem in se naselijo na opuščenih področjih. Pozneje jih načrtno naseljujejo ob kranjsko-hrvaški meji. V zameno za naselitev opravljajo VOJAŠKO SLUŽBO. Ugodnosti: osebna svoboda, 20 let oproščeni plačevanja dajatev in tlake.
Turški napadi Najštevilčnejši so bili v drugi polovici 15. stoletja. Usmerjeni so bili na Kranjsko. Namen: izčrpati in opustošiti deželo, da bi jo kasneje lažje osvojili. Na pohodih: ropajo, požigajo, pobijajo ljudi, ugrabljajo otroke (janičarji). S Turki sklene premirje ogrsko-hrvaški kralj Matija Korvin
Turški napadi (2) • Tretje obdobje napadov je bilo za časa Sulejmana, ki je želel osvojiti Dunaj. • Turških vpadov je konec z bitko pri Sisku, ko jih porazi habsburška vojska. • Stroške obrambe pred Turki plačujejo habsburške dedne dežele. • Glavno breme turških napadov in obrambe so nosili kmetje.
Posledice vpadov Številni prebivalci so odpeljani v suženjstvo. Plenjenje in uničevanje. Vedno višji davki. Vojaški vpoklici podložnikov. Utrjevanje mest, tabori. Prazna in zapuščena ozemlja. Naseljevanje beguncev iz Bosne in Hrvaške.
Obrambna organizacija • Nekateri trgi dobijo mestne pravice, da si lahko zgradijo obzidje. • Kmetje na krajih primernih za obrambo zgradijo tabore (zasilna zatočišča), največkrat okoli cerkva. • Signalna služba – služi obveščanju, da se bliža napad (prižiganje opozorilnih ognjev, streljanje s topovi).
Vojna krajina • Meja turške države se je slovenskim deželam približala na manj kot 30 km, zato ustanovijo Vojno krajino (na hrvaški strani reke Kolpe) • To je sistem več trdnjav s stalno vojaško posadko. • Obstaja 350 let (do 1881). • Zahteva ogromno denarja (90% ga dobijo od slovenskih dežel). • Namen: zadržati turški prodor v notranjost.