VSEBINA POROČILA O PREGLEDU IN PREIZKUSU VGRAJENEGA SISTEMA APZ Predstavitev namena posveta

1. VSEBINA POROČILA O PREGLEDU IN PREIZKUSU VGRAJENEGA SISTEMA APZPredstavitev namena posveta Aleksander ŠPEC Uprava RS za zaščito in reševanje aleksander.spec@urszr.si

2. Uvod • Sistemi APZ imajo zelo pomembno vlogo v sistemu varstva pred požarom. Lastniki vgrajenih sistemov APZ in država, ki pri nas edina predpisuje njihovo vgrajevanje (zavarovalnice?), se zanašamo na njihovo učinkovito delovanje. • Tisti, ki se vsakodnevno ukvarjamo s požarno varnostjo, se zavedamo da zanesljivost in učinkovitost delovanja vgrajenega sistema APZ ni sama po sebi umevna in dosežena zgolj z njegovo vgraditvijo in vzpostavitvijo navidezne funkcionalnosti. • Zavedamo se, da učinkovitost in zanesljivost vgrajenega sistema ni dosežena zgolj s tem, da sistem kot tak v normalnih razmerah deluje brez ali z malo motnjami in napakami.

3. Uvod • Sistem APZ v normalnih razmerah neukemu uporabniku ne more dokazovati svojega pomena, z motnjami kot so lažni alarmi ali druge aktivacije, pa še zmanjšuje svoj pomen v očeh uporabnika. • Učinkovitost in zanesljivost vgrajenega sistema se mora potrditi v požarnem dogodku, ki nastopi kot posledica normalne uporabe objekta in v skladu s postavljenimi cilji zaščite, ki so bili postavljeni pri načrtovanju objekta. • Cilji zaščite so lahko določeni zgolj z gradbenimi predpisi ali pa s požarnimi scenariji. V prvem primeru morajo ostali projektanti zgolj ustrezno povzeti zahteve iz predpisanih tehničnih dokumentov, v drugem pa je za izvedbo učinkovitega sistema potrebno poglobljeno sodelovanje s požarnim projektantom.

4. Uvod • Seveda v načrtih ni mogoče dovolj natančno opredeliti vseh zahtev za vgradnjo nekega sistema APZ, zato mora biti tudi vgraditelj sistema ustrezno usposobljen za izvedbo ali pa mora biti zagotovljen obsežnejši nadzor pri izvedbi. • Ali so bili pri svojem delu projektanti in vgraditelji sistemov APZ uspešni, morajo v največji meri presoditi izvajalci pregledov in preizkusov vgrajenih sistemov APZ. • Država je uvedla dodatna pooblastila, ki jih morajo pridobiti tisti, ki želijo opravljati to dejavnost. Izpolnjevanje formalnih pogojev za pridobitev tega pooblastila iz pravilnika seveda samo po sebi ne zagotavlja, da bodo izvajalci dobro opravili svojo nalogo.

5. Pogoji za izvedbo pregledov • V praksi je bistveno, da si izvajalci pregleda sami zagotovijo ustrezne pogoje (in seveda opremo) za izvedbo potrebnih pregledov in preizkusov vgrajenega sistema. Pri tem jim določbe pravilnika dajejo vso potrebno podporo nasproti drugačnim pričakovanjem naročnikov pregledov. • Z ozirom na razmere na terenu, je potrebno poudariti, da so čas potreben za izvedbo vseh pregledov in preizkusov, čas potreben za pripravo ustreznega poročila o opravljenem pregledu in preizkusu, najbolj temeljni pogoji, ki si jih je nasproti naročniku dolžan zagotoviti izvajalec pregledov.

6. Pogoji za izvedbo pregledov • Za izvedbo dokončnega pregleda in preizkusa morajo biti zagotovljeni pogoji, kot je vzpostavljena funkcionalnost vgrajenega sistema in razmere v objektu, ki omogočajo neovirano delo izvajalcev pregleda. • Vgrajen sistem je funkcionalen, ko je pripravljen za predajo uporabniku. V kolikor se v času pregleda in preizkusa sistema v objektu še odvijajo druga dela, ki bi lahko vplivala na brezhibnost vgrajenega sistema, pregleda ni mogoče zaključiti do dokončanja le teh. • V kolikor zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, bi bilo pri neustreznem delovanju sistema APZ v požaru mnogo težje presojati o razlogih za takšno stanje in morebitni krivdi.

7. Poročilo o opravljenem pregledu in preizkusu Posamezne zahteve za vsebino poročila: • “naziv oziroma ime zavezanca ter naslov objekta, v katerem je vgrajen pregledan in preizkušeni sistem aktivne požarne zaščite” Pri zavezancu je potrebno opredeliti, ali gre za investitorja, lastnika, uporabnika ali… • “navedbo vrste pregledanega vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite” Vrsta sistema mora biti opisana v skladu s terminologijo iz pravilnika in zahtev projektne dokumentacije. • “izjavo o delovanju morebitne povezave pregledanega vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite z drugimi sistemi, opremo ali elementi” Izjava se lahko naveže na opis postopkov in rezultatov pregleda in preizkusa v nadaljevanju poročila.

8. Poročilo o opravljenem pregledu in preizkusu Posamezne zahteve za vsebino poročila: • “navedbo projektne oziroma tehnične dokumentacije” Pri navajanju načrtov projektne dokumentacije je treba upoštevati pravilnik o projektni dokumentaciji, ki določa, s katerimi podatki morajo biti načrti označeni. • “navedbo predpisov, standardov, navodil in drugih podlag, po katerih je bil sistem pregledan in preizkušen“ Navedeni morajo biti samo tisti dokumenti, ki se dejansko nanašajo na obravnavani sistem! • “opis postopka in rezultate pregleda ter preizkusa ter kratka splošno oceno vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite (ustreza, ne ustreza)” V nadaljevanju posveta bodo navedene zahteve praktično predstavljene na posameznih sistemih.

9. Poročilo o opravljenem pregledu in preizkusu §20, (2): Bistvo zahtev za vsebino poročila Poročilo o pregledu in preizkusu vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite mora biti napisano tako, da so navedeni vsi postopki pregleda, preizkusa in podatki, na podlagi katerih je mogoče opraviti kontrolno ponovitev pregleda in preizkusa ter spremljati rezultate pregleda in preizkusa!

10. Pomanjkljivosti ugotovljene pri pregledu in preizkusu • §19, (2): Poročilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in preizkusa s poudarkom na pomanjkljivostih, ki jih mora zavezanec odpraviti, preden se mu izda potrdilo o brezhibnem delovanju. Poročilo mora biti skupno in enotno ne glede na število tehničnih preglednikov. • §21, (3): Če so bile pri pregledu in preizkusu vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite ugotovljene le nebistvene pomanjkljivosti, ki ne vplivajo na brezhibno delovanje sistema, se lahko izda potrdilo brez opravljenega ponovnega pregleda in preizkusa na podlagi pisnega zagotovila zavezanca, da je odpravil ugotovljene pomanjkljivosti.

11. Pomanjkljivosti ugotovljene pri pregledu in preizkusu • Kaj je mogoče razumeti kot nebistveno pomanjkljivost, ki ne vpliva na brezhibno delovanje sistema: • Na primeru sistema AJP in manjkajočega piktograma pri dobro vidnem ročnem javljalniku? • Na primeru sistema varnostne razsvetljave v celotnem objektu in namestitve piktogramov smeri umika ? • Preglednik mora v poročilu obrazložiti, zakaj je smatral ugotovljeno pomanjkljivost kot nebistveno, ki ne bi vplivala na brezhibno delovanje sistema, zaradi česar je na podlagi pisneizjave brez ponovnega pregleda izdal potrdilo o brezhibnem delovanju.

12. Sistemi aktivne požarne zaščite (APZ) • Sistem aktivne požarne zaščite obsega sisteme in opremo, ki so vgrajeni, in so namenjeni za zmanjševanje nevarnosti za ljudi, živali in premoženje, za odkrivanje in gašenje požara ter za odvajanje dima in toplote ob požaru (definicija iz Zakona o varstvu pred požarom). • Sistemi APZ so opredeljeni v §2 pravilnika, zraven izrecno naštetih lahko sodijo mednje tudi druge vgrajeni sistemi (ki so skladni z zgoraj navedeno definicijo in tako opredeljeni v projektni dokumentaciji – elaboratu požarne varnosti). • V §2 (2) pravilnika je opredeljeno, kaj so lahko sestavni deli posameznega vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite iz prvega odstavka tega člena.

13. Sistem / sestavni del sistema APZ • §2 (2) pravilnika : Sestavni del posameznega vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite iz prejšnjega odstavka je lahko tudi krmiljenje avtomatske opreme, sistemov in elementov za požarno zaščito (požarna vrata, vrata na izhodih, deblokade vrat, požarne lopute in druge podobne naprave) ali drugih elementov v povezavi s sistemom ter daljinski prenos signala do sprejemnika, naprave za oskrbo z električno energijo, ki služijo za pogon naprav in opreme za požarno zaščito, črpalne postaje, namenjene za gašenje ali hlajenje z vodo in druge naprave. • Primer požarnih loput, ki so lahko sestavni del sistema APZ -AJP ali samostojni sistem APZ – odvisno od kompleksnosti izvedbe in cilja zaščite, ki ga dosegamo z njihovo vgradnjo.

14. Sistem / sestavni del sistema APZ • Primer 1: Razvejan prezračevalni sistem v javni nastanitveni stavbi, v katerem je vgrajenih nekaj 10 ali celo nekaj 100 požarnih loput in dimoodvodnih loput, mora izpolnjevati veliko zahtevnejše cilje zaščite kot posamezne požarne lopute, ki zagotavljajo zgolj požarno ločitev na meji požarnega sektorja zaradi preprečevanja širjenja ognja. • Primer 2: Avtomatska požarna vrata na meji požarnega sektorja skozi katera ne poteka evakuacija ali avtomatska požarna vrata z vgrajeno dodatno funkcijo evakuacijskega prehoda sta dva različna primera naprav oziroma sistemov, kjer bi se lahko različno opredelilo, da predstavljajo samostojni sistem APZ oziroma sestavni del sistema, ki ga le ta aktivira ali deblokira.

15. Pregledovanje spremenjenih/razširjenih sistemov APZ Sistem je skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto (def. iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika). §3 (2) pravilnika: Potrdilo o brezhibnem delovanju je treba pridobiti za novo vgrajene oziroma rekonstruirane sisteme aktivne požarne zaščite, spremenjene ali zamenjane vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite ali razširjene sisteme aktivne požarne zaščite in to za del, ki je na novo vgrajen, če deluje samostojno oziroma za celoten sistem, če razširjeni sistem ne deluje samostojno. V primeru npr. sprinkler sistema ni mogoče izdajati ločenih potrdil o brezhibnem delovanju npr. za posamezno etažo ali npr. en preurejen lokal znotraj stavbe, ki je kot celota zaščitena s sprinkler sistemom.

16. Redno vzdrževanje vgrajenega sistema APZ §4 pravilnika: Zavezanec mora skrbeti za redno vzdrževanje vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v rokih in na način, kot izhaja iz navodil proizvajalca oziroma tistega, ki je sistem vgradil, ki ga lahko izvajajo le pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci. Vgraditelj sistema APZ, ki ni predstavnik proizvajalca opreme, ne more v primeru če ima proizvajalec v svojih navodilih za vgrajeno napravo ali opremo opredeljene zahteve za vzdrževanje in pooblaščene serviserje ali vzdrževalce, drugače opredeliti zahtev za vzdrževanje ali sam opravljati vzdrževanja in servisiranja, če ni za to pooblaščen s strani proizvajalca.

17. Namen posveta • V nadaljevanju bodo na treh konkretnih primerih opreme oziroma sistemov predstavljene zahteve za vsebino pregledov in preizkusov in vsebino poročil o pregledu in preizkusu. • Vsebine, ki bodo predstavljene, ne morejo predstavljati “recepta” temveč zgolj opomnik za delo izvajalcev pregledov. • Zahteve za razumevanje vsebine pravilnika, ki bodo danes tukaj predstavljene, bodo v bodoče uporabljene pri nadzoru nad delom izvajalcev pregledov, kot utemeljitve v opozorilih Uprave RS za zaščito in reševanje ali inšpektorjev v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostimi ali napakami pri delu.

18. Hvala za pozornost! Aleksander ŠPEC Uprava RS za zaščito in reševanje aleksander.spec@urszr.si