1 / 9

Obarjalne titracije

Obarjalne titracije. Pri obarjalnih titracijah prevedemo vzorec v oborino. Obarjalne titracije so redke, ker: Primanjkuje pravšnjih indikatorjev Soobarjanje povzroča neenotna stehiometrijska razmerja Hitrost obarjalnih reakcij ni primerna za uporabo v titrimetriji

edan-knight
Download Presentation

Obarjalne titracije

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Obarjalne titracije Pri obarjalnih titracijah prevedemo vzorec v oborino. Obarjalne titracije so redke, ker: • Primanjkuje pravšnjih indikatorjev • Soobarjanje povzroča neenotna stehiometrijska razmerja • Hitrost obarjalnih reakcij ni primerna za uporabo v titrimetriji Ker absolutno netopne oborine ni, vse neposredne obarjalne titracije vsebujejo sistematično napako.

  2. Titracijskekrivulje • Slika je v skripti za vaje iz analizne kemije kvantitativni del • Izhajamo iz Ksp • Ag+ + Cl- ↔ AgCl↓ • Ksp=[Ag+][Cl-]=1,82 x 10-10 • Pred ekvivalentno točko: • [Cl-] = (cvzVvz – cTVT)/(Vvz+VT) • V ekvivalentni točki: • [Ag+]=[Cl-]=√(Ksp) • Po ekvivalentni točki: • [Cl-] = Ksp/(cTVT – cvzVvz) • 250mL 0,01M NaCl; 0,1M AgNO3 • 25mL 0,1M NaCl; 0,1M AgNO3

  3. Koncentracija reagenta: Večja je koncentracija, večje so spremembe p – funkcije  minimalna titracijska napaka (A) Manjša je koncentracija, manjše so spremembe p – funkcije  velika titracijska napaka (C) Vplivi na ostrino končne točke

  4. Dovršenost reakcij Ksp=8,3 x 10-17  Jodidni ion tvori najmanj topno oborino z AgNO3 in pojavi se največja sprememba p – funkcije. Ksp=5,7 x 10-5  Bromatni ion tvori najbolj topno oborino z AgNO3 in ekvivalentne točke ne moremo zaznati.

  5. Končne točke • Indikacija končnih točk v titracijah z AgNO3: • Kemijska – indikatorji • Potenciometrična • Amperometrična

  6. Kemijski indikatorji za obarjalne titracije Metoda po Mohru – Nastanek indikatorske oborine • Indikator za titracijo klorida: raztopina K2CrO4. • Pogoji:* topnost Ag2CrO4 večja od topnosti oborine, ki jo daje vzorec * reakcija je kvantitativna v nevtralni ali šibko alkalni raztopini (pH = 7 – 10) Prvi presežek Ag+rdeče–rjava oborina Ag2CrO4 (Ksp = 1,1 x 10-12) 2 Ag+ + CrO42- Ag2CrO4 • Koncentracija indikatorja mora biti vsaj 0,006M, da bo presežen topnostni produkt in se bo pojavila oborina.

  7. Volhardova metodan – nastanek obarvane koordinacijske spojine • Standardni reagent:raztopina kalijevega ali amonijevega tiocianata  s srebrom tvori belo, težko topno oborino AgSCN Ag+ + SCN- AgSCN(s) ; Ksp = 1,1 x 10-12 • Indikator: Fe3+ Fe3+ + SCN- Fe(SCN)2+ Kf = 1,4 x 102 indikator reagent rdeč kompleks Adsorpcijski indikatorji – metoda po Fajansu Indikator: organska zmes, ki se adsorbira na površino oborine v bližini ekvivalentne točke. Ne gre le za spremembo barve, temveč tudi za prenos barve iz raztopine na oborino ali obratno. Primer: fluorescein – iz zeleno rumene barve preide v rdečo.

  8. Potenciometrična titracija • Merimo potencialno razliko med indikatorsko in referenčno elektrodo v raztopini in spremembe tega potenciala med dodajanjem titrnega reagenta. • Indikatorska elektroda naj bi bila občutljiva le na spremembe v koncentraciji (aktivnosti) želenega iona oz. snovi  želimo selektivnost, zato je izbira pravšnje indikatorske elektrode ključna. • Uporaba pri titracijah: • Kjer nimamo primernih indikatorjev • Obarvanih, motnih raztopin • Mešanic • Majhnih prostornin vzorca

  9. Slika je v skripti za vaje iz analizne kemije kvantitativni del Nernstova enačba: E = E0 + (RT)/(zF)lnc(Ag+) oz. E = E0 + 0,0591logc(Ag+) Numerično lahko iz najbližje pozitivne vrednosti drugega odvoda ∆+, pripadajočega volumna dane titrne raztopine V(∆+), pripadajočega dodatka ∆V=V(∆+) – V(∆-) in najbližje negativne vrednosti drugega odvoda ∆- izračunamo ekvivalentni volumen po enačbi: Vekv= V(∆+) - ∆V(∆+/(∆+ – ∆-))

More Related