1 / 120

CARINSKO PRAVO EU S plošni pregled ureditve 2. del

CARINSKO PRAVO EU S plošni pregled ureditve 2. del. Tatjana Mlekuž Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta , november 2008. CARINSKO SKLADIŠČENJE. CARINSKO SKLADIŠČENJE. SKLADIŠČENEJE ČESA?

effie
Download Presentation

CARINSKO PRAVO EU S plošni pregled ureditve 2. del

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. CARINSKO PRAVO EUSplošni pregled ureditve2. del Tatjana Mlekuž Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, november 2008

  2. CARINSKO SKLADIŠČENJE

  3. CARINSKO SKLADIŠČENJE SKLADIŠČENEJE ČESA? • neskupnostnega blaga - ne da bi bilo zavezano plačilu uvoznih dajatev ali drugim ukrepom trgovinske politike • blaga Skupnosti - ob vnosu blaga v carinsko skladišče se uporabijo ukrepi, ki veljajo za izvoz blaga Skupnosti (npr. izvozna nadomestila itd.)

  4. OBLIKE CARINSKIH SKLADIŠČ Več oblik carinskega skladišča 1. zasebno carinsko skladišče • Izvedbena uredba loči dva tipa zasebnih skladišč: • tip C(dajatve se določijo ob zaključku skladiščenja) • tip D(dajatve se določijo ob začetku skladiščenja, vendar plačajo ob zaključku skladiščenja) 2. javno carinsko skladišče • tip A in tip B (razlikovanje glede na odgovornost za poslovanje skladišča in skladiščeno blago - imetnik skladišča, depozitar ) • tip F- skladišče, ki ga odprejo carinski organi • tip E - postopek skladiščenja brez vnaprej odobrenega prostora carinskega skladišča

  5. RAVNANJE Z BLAGOM V POSTOPKU CARINSKEGA SKLADIŠČENJA Blaga med postopkom ni dovoljeno predelovati, obdelovati ali dodelati DOVOLJENI: običajni postopkiin ravnanja - minimalni postopki, ki omogočajo pripravo blaga za trg in ohranitev njegove kvalitete, npr: označevanje, prepakiranje, sušenje, odstranjevanje posušenih delov itd. MOŽNOSTI:aktivno oplemenitenje in predelava pod carinskim nadzorom

  6. AKTIVNO OPLEMENITENJE

  7. AKTIVNO OPLEMENITENJEdve podvrsti • sistem odloga plačila dajatev - za neskupnostno blago, dano v postopek se ne plačajo uvozne dajatve in ne upoštevajo ukrepi trgovinske politike • sistem povračila dajatev - za blago, ki je bilo sproščeno v prost promet in dano v postopek, se ob izvozu pridobljenih proizvodov zahteva vračilo oziroma odpust uvoznih dajatev, plačanih ob sprostitvi uvoznega blaga v prost promet

  8. AKTIVNO OPLEMENITENJE- nekaj posebnosti • zagotovitev prepoznavanja uvoznega blaga v pridobljenih proizvodih • dovoljenje se izda za vse blago razen goriva, maziva in druge vire energije ter za opremo in orodja • možnost uporabe enakovrednega blaga

  9. AKTIVNO OPLEMENITENJE - zaključek postopka in obračun postopka • obračun postopka – 30 dni po poteku roka za zaključek postopka • če ni izvoza pridobljenih proizvodov – obveznost ugotovitve nastanka carinskega dolga • če je nastal carinski dolg- iz carinske osnove se izvzame tista vrednost blaga, ki je bila dodana po vnosu na carinsko območje • obračun uvoznih dajatev – upoštevati elemente za določitev carinskega dolga ob vnosu blaga v postopek

  10. PREDELAVA POD CARINSKIM NADZOROM

  11. NAMEN POSTOPKA • uporaba uvoznega blaga za predelavo oziroma dodelavo z namenomsprostitve pridobljenih proizvodov v prost promet • pred izdajo dovoljenja - zagotovitev prepoznavanja uvoznega blaga, ekonomsko neupravičena vrnitev v prvotno stanje, nezmožnost izogibanja poreklu in količinskim omejitvam, preverjanje izpolnjevanja ekonomskih pogojev

  12. ZAKLJUČEK POSTOPKA IN CARINSKI DOLG • ocarinjenje - ko je predelava zaključena • praviloma sprostitev v prost premet, lahko tudi katerakoli druga raba • obračun uvoznih dajatev- na vrednost pridobljenih proizvodov po stopnji, ki velja zanje (tudi možnost preferencialne tarifne obravnave)

  13. ZAČASNI UVOZ BLAGA

  14. ZAČASNI UVOZ BLAGA je začasna uporaba blaga na carinskem območju, ne da bi bilo to blago predmet kakršnih koli sprememb (predelav, dodelav), razen tistih, do katerih pride ob običajni rabi blaga

  15. VRSTE ZAČASNEGA UVOZA - v luči obračuna uvoznih dajatev • popolna oprostitev plačila uvoznih dajatev-v Izvedbeni uredbi izrecno navedena - izvajanje najrazličnejših konvencij in mednarodnih sporazumov-npr. Instanbulska konvencija (prevozna sredstva, razvedrilo pomorščakov, naravne nesreče, embalaža. prireditve.…) • delna oprostitev uvoznih dajatev - 3% od skupnega zneska uvoznih dajatev, ki bi se zaračunale pri SPP - za vsaki mesec začasnega uvoza

  16. ZAČASNI IZVOZ NA OPLEMENITENJE PASIVNO OPLEMENITENJE

  17. TUJINA SKUPNOST predelava, dodelava, popravilo ipd. začasni izvoz blaga Skupnosti pridobljeni proizvod ponovni uvoz (OBRAČUN DAJATEV)

  18. PASIVNO OPLEMENITENJE - nekaj posebnosti • obveznost dokazila istovetnosti - da so pridobljeni proizvodi proizvedeni prav iz začasno izvoženega blaga (informativni dokument, pregled evidenc) • izpolnjevanje gospodarskih pogojev(šteje se, da so izpolnjeni, če ni nasprotnega dokaza)

  19. PASIVNO OPLEMENITENJE- obračun uvoznih dajatev • popolna ali delna oprostitev uvoznih dajatev- DIFERENČNA CARINA PRIMER: izvoz metrskega blaga v RH, izdelava oblek Izhodiščni elementi: • vrednost predelave = 40.000 eur • vrednost začasno izvoženega metrskega blaga = 100.000 eur • prevozni stroški = 10.000 eur CARINSKA VREDNOST PRIDOBLJ. PROIZ. = 150.000 eur

  20. PASIVNO OPLEMENITENJE- diferenčna carina Carinska vrednost pridobljenih proizvodov = 150.000 eur Carina za pridobljene proizvode (15%) = 22.500 eur Carina za zač.izv. metrsko blago (10%) = 10.000 eur IZRAČUN: Carina za pridobljene proizvode +22.500 eur Carina za zač.izv. metrsko blago(fiktivna) - 10.000 eur Carina, ki jo je treba plačati 12.500 eur

  21. PASIVNO OPLEMENITENJE- začasni izvoz na popravilo • izvoz na popravilo v okviru garancije ali zaradi tovarniških napak- popolna oprostitev • izvoz na popravilo proti plačilu- stroški popravila kot osnova za obračun dajatev(če je to edino plačilo in na njega ne vplivajo povezave med imetnikom dovoljenja in izvajalcem)

  22. PASIVNO OPLEMENITENJE- sistem standardne zamenjave • Nadomestitev z enakovrednim blagom - v izjemnih primerih (popravila)- ne velja za blago v okviru SKP • Smisel takojšnja nadomestitev pokvarjenega blaga • POGOJ: ista tarifna uvrstitev, ista trgovska kakovost, iste tehnične lastnosti

  23. IZVOZ BLAGA

  24. IZVOZ BLAGA • Izpolnitev vseh formalnosti, ki jih predvideva trgovinska politika Skupnosti – npr. pridobitev dovoljenj, potrdil, kontingentov itd. • Zaključek postopka - dejanski iznos blaga s carinskega območja ter potrditev iznosa z zaznamkom na carinski deklaraciji (v sitemu računalniške izmenjave podatkov z izmenjavo informacij med carinskim organom izstopa in carinskim organom izvoza) • Izguba statusa blaga Skupnosti – blago postane neskupnostno

  25. IZVOZ BLAGA- avtomatizirani izvozni postopek… • začetek 1.7.2007- uspešna uvedba SIAES in ECS • 24/7/363 POTEK POSTOPKA - podjetje izdela fakturo in naloži blago na vozilo - elektronski sistem podjetja izdela carinsko deklaracijo - CIS na podlagi analize tveganja sprejme odločitev o ukrepih (pregled da ali pa ne)- povratno sporočilo zavezancu – najdlje 15 min. časa za odziv

  26. …..avtomatizirani izvozni postopek - po najpozneje 15 min čas – tiskanje spremne izvozne listine in samodejna dostava podatkov izstopni izpostavi - odprema blaga na mejni prehod - na izstopni carinski izpostavi se s čitalcem črtne kode odčitajo podatki - podjetje dobi povratno e: sporočilo o izstopu (za DDV) - dokumente hrani podjetje v e:sistemu

  27. …avtomatizirani (brezpapirni) potek izvoza nadzorni carinski organ podjetje mejni carinski organ elektronska sporočila prevoznik fizična pot vozila

  28. DRUGE CARINSKO DOVOLJENE RABE ALI UPORABE

  29. PROSTA CARINSKA CONA POSEBEJ OZNAČEN IN LOČEN del carinskega območja Skupnosti kjer : • neskupnostno blagošteje, kot da še ni bilo vneseno na carinsko območje (gledenastanka obveznosti uvoznega carinskega dolga ter drugih uvoznih ukrepov trgovinske politike ) • se skupnostno blagošteje za izvoženo v trenutku vnosa na območje proste carinske cone - če posebni predpisi Skupnosti določajo, da se ukrepi, predvideni za izvoz blaga, lahko uporabijo že z vnosom v prosto carinsko cono

  30. ...ŠE O PROSTI CONI... • Bistvo proste carinske cone - carinska kontrola se lahko opravi ob vnosu blaga v cono oziroma iznosu iz nje(pregled blaga, listin) • Zakonik in Izvedbena uredba zahtevata natančno vodenje knjig o vnosu in iznosu blaga iz cone in o njegovi porabi oziroma uporabi v coni

  31. PROSTA CARINSKA CONA- novost od 1.7.2009 Predhodna skupna deklaracija se bo vlagala tudi pri neposrednem vnosu oziroma iznosa blaga v/iz proste coneali prostega skladišča iz/v tretje države RAZLOG: varnost

  32. PROSTA CARINSKA CONA - določbe v ZICPES • Vlada RS izda soglasje • Odločba Generalnega carinskegaurada za začetek poslovanja - pogoji za pridobitev: • soglasje vlade • izpolnitev pogojev za izvajanje carinskega nadzora • zagotovitev ustreznega prostora za delo carinskih organov

  33. PREPUSTITEV BLAGA CARINSKEMU ORGANU V PROSTO RAZPOLAGANJE • v Zakoniku le načelno omenjeno • podrobnosti so prepuščene nacionalni zakonodaji • ZICPES nima posebnih določb • vse urejeno v zakonu, ki ureja davčni postopek - 4. podpoglavje, III. Poglavja, Tretjega dela pod naslovom »Davčna izvršba« Urejeno ravnanje z blagom, ki je prepuščeno v prosto razpolaganje, pri čemer je določena smiselna uporaba določb glede rubeža, cenitve in prodaje premičnin

  34. ....ŠE O PREPUSTITVI BLAGA CARINSKIM ORGANOM • Uničenje ali brezplačni odstop državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom- če se blago ne uspe prodati niti z neposredno pogodbo • Podzakonski akt ministra za finance: • način preverjanja pogojev za prodajo • drugo ravnanje z blagom • določitev višine in način obračunavanja stroškov prevoza, hrambe in cenitve blaga • pogoji za uničenje oziroma brezplačen odstop blaga

  35. POGOJI ZA PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE Z BLAGOM V prodajo sme samo tisto blago: • za katero je bilo predhodno ugotovljeno, da ustreza predpisom Skupnosti za sprostitev tega blaga v prost promet ali • kateremu se po prodaji lahko dovoli druga dovoljena uporaba oziroma raba

  36. PONOVNI IZVOZ BLAGA • ni vsebinske razlike od postopka izvoza blaga • v okviru ponovnega izvoza s carinskega območja se iznaša neskupnostno blago

  37. BLAGO, KI ZAPUŠČA CARINSKO OBMOČJE SKUPNOSTI Blago, ki zapuščacarinsko območje Skupnostije zajeto s carinsko deklaracijo ali izstopno skupno deklaracijo (razen blaga na prevoznih sredstvih, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja brez postanka na tem območju) Smiselna uporaba določb za vstopno skupno deklaracijo, začetek uporabe 1.7.2009

  38. … SPREMEMBE PODATKOV V SKUPNI DEKLARACIJI PRI VNOSU/IZNOSU BLAGA Spremembe v skupni deklaraciji niso več možne po tem, ko so carinski organi: • obvestili osebo, ki je vložila skupno deklaracijo, da nameravajo pregledati blago, • ko so ugotovili nepravilnost zadevnih podatkov, • dovolili odstranitevblaga

  39. KDO VLOŽI SKUPNO DEKLARACIJO PRI IZNOSU BLAGA? • oseba, ki iznaša blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga iz carinskega območja Skupnosti, ali • vsaka oseba, ki lahko predloži ali da predložiti zadevno blago pristojnemu carinskemu organu, ali • predstavnik ene od navedenih oseb

  40. VRNJENO BLAGO

  41. KAJ JE VRNJENO BLAGO? • izvoženo skupnostno blago • izguba statusa blaga Skupnosti • vrnitev na carinsko območje • sprostitev v prost promet • uveljavljanje oprostitve uvoznih dajatev

  42. POGOJI ZA OPROSTITEV DAJATEV PRI VRNJENEM BLAGU • vložitev carinske deklaracije najpozneje v treh letih po dejanskem izvozu blaga (v izjemnih primerih je mogoče ta rok tudi podaljšati) • deklarant mora vložiti izrecno zahtevo, da se blago obravnava kot vrnjeno blago • blago je vrnjeno v enakem stanju - dovoljena le nujna popravila oziroma nujne spremembe • za uveljavitev carinske oprostitve ni bistveno, ali je bilo blago v tujini preprodano ali ne

  43. CARINSKI DOLG NASTANEK CARINSKEGA DOLGA, ZAVAROVANJE, IZTERJAVA IN UGASNITEV

  44. DOLOČITEV CARINSKEGA DOLGA- elementi Določi se za vsako vrsto blaga posebej glede na - vrednost - poreklo - stopnjo dajatev

  45. TRENUTEK IN KRAJ NASTANKA TER CARINSKI DOLŽNIK V KATERIH PRIMERIH NASTANE ? • pri sprostitvi blaga v prost promet • pri začasnem uvozu blaga z delno oprostitvijo plačila carine KDAJ? - v trenutku sprejema carinske deklaracije za zadevni postopek KDO JE DOLŽNIK? - carinski deklarant oziroma oseba, za račun katere je bila carinska deklaracija izdelana

  46. DRUGI RAZLOGI ZA NASTANEK CARINSKEGA DOLGA KDAJ ŠE NASTANE ? V primeru kakršnih koli nepravilnosti pri ravnanju: • nezakonit vnosu na carinsko območje ali nezakonit prenos iz območja proste carinske cone ali prostega skladišča na preostalo carinsko območje • protizakonita odstranitev izpod carinskega nadzora; • neizpolnitve obveznosti iz odobrenega postopka • uporaba v nasprotju z veljavnimi predpisi –v prosti carinski coni ali v prostem skladišču

  47. KDAJ NASTANE OBVEZNOST OBRAČUNA V PRIMERU NEPRAVILNOSTI • v trenutku, ko je bila kršitev storjena • dolžnik je oseba: • ki je kršitev storila ali • pri kršitvi sodelovala ali je hranila oziroma pridobila blago, za katerega je vedela oziroma bi morala vedeti, da je bila z njim kršena carinska zakonodaja

  48. POMEMBNOST KRAJA NASTANKA CARINSKEGA DOLGA • ZAKAJ JE POMEMBEN? Zaradi določitve pristojnosti nacionalnih carinskih služb za določitev obveznosti in za izterjavo • KAJ ČE GA NI MOGOČE UGOTOVITI? • uporaba subsidiarno določenih pravil po naslednjem vrstnem redu: • tam, kjer carinski organi ugotovijo, da je blago v situaciji, zaradi katere nastane carinski dolg • tam, kjer je bil za to blago začet zadevni postopek, ki še ni zaključen ali tam, kjer je bilo blago v okviru postopa vneseno na carinsko območje

  49. ZAVAROVANJE PLAČILA CARINSKEGA DOLGA V zakoniku določeni primeri, ko carinski organ MORAZAHTEVATI predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja npr.: • pri sprostitvi blaga v prost promet, če dolg ni plačan pred prepustitvijo blaga • pri TIR, ATA ali CPD karnetu • pri izvozu pridobljenih proizvodov pred uvozom uvoznega blaga • pri odobrenem odlogu plačila carinskega dolga • pri odobrenih plačilnih olajšavah, razen če bi zahteva zavarovanja povzročila resne gospodarske ali socialne težave • če se odloži izvršitev izpodbijane carinske odločbe, na podlagi katere se morajo plačati uvozne ali izvozne dajatve, razen če bi ta zahteva povzročila dolžniku občutne gospodarske ali socialne težave

  50. KDAJ SE LAHKO ZAHTEVA ZAVAROVANJE Če carinski organ oceni, da je plačilo ogroženo, npr.: • pri sprostitvi blaga v prost promet, ko carinski organi ocenjujejo, da bodo rezultati preverjanja lahko privedli do višjega zneska dajatev, kot je bil ugotovljen na podlagi deklaracije • pri prejemu nepopolne deklaracije • pri poenostavljenem postopku deklariranja • pri začasnem uvozu • pri prenosu neskupnostnega blaga, z večjim tveganjem v okviru carinskih postopkov z ekonomskim učinkom • pri odpustu oziroma odlogu plačila, ko je bil vložen zahtevek za razveljavitev carinske deklaracije ali za povračilo dolga, razen če bi zahteva zavarovanja povzročila resne gospodarske ali socialne težave dolžniku

More Related