1 / 235

ZAVAROVALNIŠTVO

ZAVAROVALNIŠTVO. M ag. Vojka Ojsteršek, univ.dipl.ekon. NAMEN PREDMETA. spoznati zavarovanje tako z vidika zavarovancev kakor tudi z vidika zavarovalnic znati pridobljeno znanje uporabiti v praksi in ga vsebinsko ter stroškovno pravilno opredeliti. POMEN.

eshana
Download Presentation

ZAVAROVALNIŠTVO

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. ZAVAROVALNIŠTVO Mag. Vojka Ojsteršek, univ.dipl.ekon.

  2. NAMEN PREDMETA • spoznati zavarovanje tako z vidika zavarovancev kakor tudi z vidika zavarovalnic • znati pridobljeno znanje uporabiti v praksi in ga vsebinsko ter stroškovno pravilno opredeliti

  3. POMEN • znanje področja pomembno pri opredeljevanju rizikov in sprejemanju poslovnih odločitev

  4. VSEBINA PREDMETA • Osnove zavarovanja • Vrste in oblike zavarovanj • Upravljanje rizikov • Zavarovalni trg • Zavarovalne pogodbe • Narodnogospodarski pomen zavarovanja

  5. NAČIN DELA • predavanja • analiza primerov • praktične vaje • SEMINARSKA NALOGA (pogoj za pristop k izpitu) • IZPIT

  6. 1. OSNOVNI ZAVAROVALNIŠKI POJMI

  7. 1.1. POJEM IN BISTVO ZAVAROVANJA POJEM ZAVAROVANJA • Manes: Zavarovanje je vzajemno zadovoljevanje potreb številnih na enak način ogroženih oseb. • Grawe-Luntz: Pri zavarovanjih gre za izplačilo denarnih zneskov nekega sklada, oblikovanega iz vplačil vseh, ki pri tem rizičnem skladu sodelujejo.

  8. dr. Boncelj: Zavarovanje je ustvarjanje gospodarske varnosti z izravnavanjem gospodarske nevarnosti. (Zavarovalna ekonomika, 1983)

  9. ZAVAROVANJE(z narodnogospodarskega stališča) je dejavnost zaščite gospodarstva pred določenimi nevarnostmi, ki ogrožajo premoženje in osebe

  10. dr. Boncelj: Zavarovalništvo je gospodarska dejavnost, ki je podrejena določenim gospodarskim zakonitostim, katerih delovanje je v določenih situacijah potrebno uravnavati: pospeševati, sproščati.. (kot npr. s fiskalno politiko pospešujemo ali omejujemo sklepanje pokojninskih in življenjskih zavarovanj, z zakoni zapovedujemo obvezna zavarovanja….)

  11. ZAVAROVANJE je ena temeljnih gospodarskih dejavnosti. Glavne sestavine: • je gospodarska institucija, • predstavlja gospodarsko varnost, • združevanje rizičnih objektov in • sredstvo za izravnavanje nevarnosti.

  12. BISTVO ZAVAROVANJA • je v vzajemnosti in solidarnosti subjektov, povezanih v t.i. rizični skupnosti

  13. Pomen izjemno velik: beseda za – varovanje. assurance, insurance, Versicherung = varnost, jamstvo zaščita

  14. Temeljne naloge zavarovanja: • Odstranjevanje motenj v ekonomskem delovanju gospodarskih celic, • Preventivna in represivna dejavnost, • Vlaganje v tehnične sklade. (dr. Starman)

  15. 1.2. VZROKI za nastanek in razvoj zavarovalništva • različne nevarnosti, ki že od pradavnine ogrožajo človeka in njegovo skupnost • pojavljanje raznih oblik povezav, kjer se rizik razdeli na več subjektov • pojav posrednika, ki zbira sredstva, jih nalaga in oplaja ter iz njih prizadetim ob nesrečah izplačuje dogovorjeno odškodnino

  16. ZGODOVINA Stari vek: • l. 3000 p.n.š. pretovarjanje blaga na reki Jangcekjang • v Palestini skupnost lastnikov oslov • različne oblike “zavarovanj” premoženja (Hamurabijev zakonik, staro indijsko pravo,v Egiptu, pri Feničanih...)

  17. Srednji vek: • razvoj rizičnih skupin v okviru cehov (ustanovljene tudi prve slovenske cehovske zadruge: za vzajemno pomoč prizadetim v nesrečah, krojaški ceh) • Razvoj “pravega” zavarovalništva pa šele z razvojem pomorskega prometa (šele po ukinitvi t.i. pomorskih posojil v 13. st.)

  18. Novi vek: • Razvoj pomorskega prometa povzroči, da zavarovalstvo postane samostojna dejavnost - pravna ureditev, - znanstvene metode (matematične, statistične)

  19. OBLIKE ZAVAROVANJ • najprej kot ustne obljube – v bistvu kot stave, • kasneje pismene obljube – police (prva napisana polica šele v 14. st.) POLLICITATIO = OBLJUBA

  20. Razvoj: • z razvojem imperializma se področje začne tudi pravno urejevati (t.i. zborniki pravil pomorskega zavarovanja) • spremeni se narava zavarovanja – prehod od vzajemne k ekonomski zaščiti in institucionalna obravnava (samostojni poslovneži, družbe) • pojav novih vrst zavarovanj

  21. NOVE VRSTE • 15.-16. st-.: zavarovanje oseb, kopenski transport, požar • 16. st.: prva življenjska polica • največje zasluge za razvoj modernega transportnega zavarovanja (pa tudi ostalih vrst zavarovanj) predstavlja londonski Lloyd’s, ki je danes ena največjih zavarovalnih borz na svetu.

  22. Lloyd’s: • kavarna Edwarda Lloyda, v kateri so se zbirali lastniki ladij, pomorci, trgovci, kupci in sklepali najrazličnejše posle. Lastnik kavarne je za njih zbiral informacije o ladjah, prihodih, odhodih, tovorih, ki jih je kasneje izdajal v časopisu Lloyd’s List (izhaja še danes).

  23. Naloge Lloyd’s: • zbiranje informacij, • sklepanje stav, • posredovanje pri poslih. Danes: ena največjih zavarovalnih borz na svetu. Značilnosti: • Corporation of Lloyd’s – zavarovatelji posamezniki, • nima zastopnikov, • agentje v pristaniščih – havarijski komisarji.

  24. Razvoj zavarovalstva na slovenskih tleh: • Obdobje tržnega zavarovalstva v Avstro-Ogrski • Obdobje brez zavarovalnega nadzora v Kraljevini Jugoslaviji • Obdobje administrativnega zavarovalstva in monopola po 2. svetovni vojni • Obdobje navidezne konkurence (1962-1967) • Obdobje tržnega zavarovalstva v samoupravnem gospodarstvu (1968-1976) • Obdobje liberalizacije brez zavarovalnega nadzora (1977-1990) • Obdobje omejenega zavarovalnega nadzora (1991-1993) • Obdobje konkurence in sodobnega zavarovalnega nadzora (od 1994 leta dalje)

  25. Vključevanje v Evropo je prineslo nova pravila v naš prostor, ki so bila uvedena s t.i. zavarovalniškimi direktivami: • direktiva: “the right of establishment” – je urejala pravice do ustanovitve zavarovalnice, • direktiva: “freedom of services” - prosto opravljanje storitev, • direktiva: prinesla popolno liberalizacijo.

  26. Zavarovalništvo v EU • Prost pretok zavarovalnih storitev • Poenoteni pogoji za pridobitev licenc • Enotni standardi za izračunavanje minimalne likvidnostne stopnje in oblikovanje rezervacij • Trženje zavarovanj lahko poteka tudi v državah, kjer zavarovalnice nimajo svojih “branch offices” EU omogoča prosto organiziranje in pretok zavarovalnih storitev – zavarovalnice lahko poslujejo v tisti državi članici EU, v kateri imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti

  27. Zavarovalniški trg EU Evropski zavarovalni trg je tradicionalen, visoko razvit z uveljavljenimi visoko profesionalnimi zavarovatelji, dobro razviti in razvejano ponudbo. Najpomembnejši udeleženci trga: zavarovalnice in pozavarovalnice, zavarovalni posredniki in zastopniki, uporabniki zavarovalnih storitev (zavarovanci), države, ki uravnavajo strukturo zavarovalnega trga.

  28. Zavarovalniški trg EU Zavarovalnice so: splošne oz. univerzalne specializirane Zavarovalnice ustvarjajo dohodek iz: neposrednega zavarovanja, sozavarovanja in pozavarovanja, naložb zavarovalnih sredstev

  29. Zavarovalniški trg EU konkurenčnost in razvitost, ki se kaže predvsem v visoki stopnji zavarovanja, modernih, potrebam prilagojenih zavarovalnih produktih in novih distribucijskih kanalih, visoka stopnja produktivnosti zavarovalničnega delavca, intenziven razvoj bančnega zavarovaništva (t.i. Bankassurance) in povezovanje v velike in kompleksne finančne institucije t.i. finančne konglomerate Na trgih EU opravijo posredniki 80 % poslov, v Sloveniji manjši delež, ki se z leti povečuje.

  30. Prodajni kanali zavarovalniških produktov v državah EU Prodajni kanali zavarovalniških produktov Vir: Šker (2008, 45)

  31. Bančno zavarovalništvo - Bankassurance Sodelovanje med banko in zavarovalnico: banke tržijo zavarovalniške produkte. Običajno gre za kapitalske povezave med sodelujočo banko in zavarovalnico. Banke ponujajo predvsem: življenjska zavarovanja rentna zavarovanja nezgodna zavarovanja avtomobilska zavarovanja premoženjska zavarovanja (stanovanjsko zavarovanje)

  32. Slovenski zavarovalni trg ZAVAROVALNICE, članice SZZ: Kompozitne: • Zavarovalnica Triglav d.d • Adriatic-Slovenica Zavarovalna družba d.d. • Zavarovalnica Maribor, d.d • Zavarovalnica Tilia, d.d. • Generali, Zavarovalnica, d.d. • Merkur zavarovalnica, d.d. • GRAWE, Zavarovalnica, d.d. • Victoria-Volksbanken • Wiener Städtische zavarovalnica • Allianz Hungaria Zrt. • Zűrich Insurance Ireland Ltd.Global Corporate Ireland Specializirane: • Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. • KD Življenje, zavarovalnica, d.d. • TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. • NLB Vita, življenjska zavarovalnica,d.d. • SID- Prva kreditna zavarovalnica, d.d. • ARAG zavarovanje pravne zaščite d.d. • Prva osebna zavarovalnica d.d. • ERGO zavarovalnica d.d. Druge članice • Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. (KAD) • Sklad obrtnikov in podjetnikov(SOP) Pozavarovalnici • Pozavarovalnica Sava,d.d. • Pozavarovalnica Triglav Re, d.d.

  33. Tržni deleži slovenskih zavarovalnic v letu 2008 (vsa zavarovanja) Vir: Slovensko zavarovalno združenje (2009b,18)

  34. Tržni deleži 4. največjih zavarovalnic v Sloveniji (ocena po bruto premiji 2008)(ki poslujejo po ZZavar) Triglav skoraj 40% tržni delež Adriatic-Slovenica 13,64% Mariborska zavarovalnica 13,38% Vzajemna 12,48% tržni delež = vse ostale zavarovalnice skupaj le nekaj več kot 20% tržnega deleža -KONKURENČNOST zavarovalnega trga?!

  35. Premija vseh zavarovanj od leta 1993-2003 (vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2005

  36. Rast posamezne zavarovalne vrste v letih 2003-2008 (vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2008)

  37. Indeksi rasti (vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2008)

  38. Slovenski zavarovalni trg ( (vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2008)

  39. Tržni deleži pozavarovalnic

  40. Statistični kazalci razvoja: • letna stopnja rasti vseh zavarovanj je v zadnjih 5. letih v povprečju nad 10%, • življenjska zavarovanja v primerjavi s premoženjskimi še vedno rastejo z bistveno višjim indeksom in sicer 119,4, • delež bruto obračunane zavarovalne premije v BDP se je v letu 2008 sicer malenkost znižal, a še vedno znaša 5,4%, • število zaposlenih v zavarovalnicah se je v letu 2008 povečalo in znaša preko 6.400 zaposlenih.

  41. do konca leta 2008 evidentiranih več kot 3.000 pooblaščenih zastopnikov in 650 posrednikov, • zavarovalno licenco si je pridobilo 30 zastopniških družb, 10 bank in skoraj 300 posrednikov • v Sloveniji se z zavarovalstvom posredno in neposredno ukvarja preko 9.000 oseb

  42. …vendar v primerjavi z Evropo:(podatki so za leto 2003 in 2004) • le 5,4% delež v BDP (EU-15: 8,6%) • Povprečna premija na zavarovalnico: Slovenije 97 mio Eur, EU 15: 176 mio Eur) • Povprečna premija na zavarovalniškega delavca: Slovenija 255.000 Eur, EU 15: 908.000 Eur

  43. Primerjava osnovnih kazalcev

  44. Delež premij v BDP v letu 2007 Švica 9,8 % Belgij9,4 % Danska 8,9 % Portugalska 8,4 % EU (27)8,6 % Italija 6,4 % Avstrija 5,9 % Slovenija (2008) 5,4 % Madžarska 3,7 % Hrvaška 2,9 % Grčija 2,1 % Turčija 1,3 %

  45. intenzivnejše je delovanjenapodročjuživljenjskih zavarovanj, kjer se premija v zadnjihletihvztrajnopovečuje,povečuje se delovanjebrokerjev in njihovosodelovanje s strankami in zavarovalnicami, širi se poslovanjezavarovalnicnatujihtrgih invsebolj se uveljavljabankassurance (bančnozavarovalništvo). V zadnji letih opazna krepitev SLO zavarovalnega trga na sledečih področjih:

  46. 1.3. GOSPODARSKE OSNOVE POSLOVANJA ZAVAROVALNIC Matematični izračuni rizikov in cene temeljijo na: • zakonu velikih števil, • zakonitostih teorije verjetnosti • in statistiki.

  47. OSNOVNE PRVINE ZAVAROVANJA • predmet (objekt) zavarovanja, • tveganje za katero je zavarovan, • čas trajanja zavarovanja, • oblika škodnega kritja

  48. Predmet zavarovanja Predstavlja posamično ali v skupini materialni predmet, žival, rastlino, človeka ali kaj drugega, kar je možno poškodovati, uničiti, ukrasti. Predmeti zavarovanja so: gradbeni objekti, oprema, zaloge, denar, umetniški predmeti, motorna kopenska vozila, vodna in zračna plovila, kmetijske kulture, živali, ljudje.

  49. Predmet zavarovanja

  50. Tveganje (riziko) = možnost naključne uresničitve zavarovane nevarnosti na predmetu zavarovanja v nekem prihodnjem obdobju poškodba, uničenje, izginotje, nastanek materialne škode

More Related