440 likes | 799 Views
BIBLIOGRAFIJA. Marjeta Šušterčič. LITERATURA. 1. Janez Logar: Uvod v bibliografijo Ljubljana, 1970 2. Jože Munda: Knjiga (Literarni leksikon, zv. 22) Ljubljana, 1983 3. Maks Veselko: Osnove bibliologije in bibliografije Ljubljana, 1984
E N D
BIBLIOGRAFIJA Marjeta Šušterčič
LITERATURA 1. Janez Logar: Uvod v bibliografijo Ljubljana, 1970 2. Jože Munda: Knjiga (Literarni leksikon, zv. 22) Ljubljana, 1983 3. Maks Veselko: Osnove bibliologije in bibliografije Ljubljana, 1984 4. članki v reviji Knjižnica, predvsem v letu 1977
Kaj je bibliografija?biblion = knjigagrafein = pisati Definicija po L. N. Malcles (Course de bibliographie, 1954): Bibliografija je strokovno-znanstvena dejavnost, ki tiskana ali drugače razmnožena besedila: • zbira, vrednoti, izbira in vsebinsko analizira • opisuje (formalni bibliografski opis) • klasificira (vsebinski opis) • ureja (abecedno, vsebinsko, kronološko) • publicira (s tem postane bibliografija informacijski vir) • informira.
VRSTE BIBLIOGRAFIJso vedno vezane naizbor gradiva VSEBINA: splošne bibliografije strokovne (specialne) bibliografije GEOGRAFSKO OBMOČJE: mednarodne nacionalne – narodnostni, državni, jezikovni princip pokrajinske krajevne
VRSTE BIBLIOGRAFIJ VRSTA GRADIVA: knjige serijske publikacije članki rokopisi neknjižno gradivo gledališke predstave … IZBOR GRADIVA: izčrpne (vse gradivo) izbirne (selektivne - določena vrsta gradiva)
VRSTE BIBLIOGRAFIJ NAČIN OPISOVANJA: primarne (de visu) sekundarne BIBLIOGRAFSKI OPIS: popisne (osnovni elementi) opisne (dodatni elem. bibl. opisa) analitične (kritične) ČAS: tekoče - izhajajo kontinuirano zaključene (retrospektivne) – npr. 1900-1941 kumulativne – novo gradivo dodamo predhodni bibl.
VRSTE BIBLIOGRAFIJ POSEBNE BIBLIOGRAFIJE • osebne bibliografije (dela enega avtorja) • skupinske osebne bibliografije • biobibliografije (dela o nekem avtorju) • založniške bibliografije BIBLIOGRAFSKA POMAGALA • enciklopedije, leksikoni • bibliografska kazala, katalogi …
BIBLIOGRAFSKI OPIS FORMALNI OPIS GRADIVA - ELEMENTI, POTREBNI ZA IDENTIFIKACIJO DOKUMENTA:poljubno izbrani drugače: nacionalna bibliografija VSEBINSKA ANALIZA • PREDMETNE OZNAKE, GESLA, KLJUČNE BESEDE • ŠTEVILČNE OZNAKE (UDK, DEW-jeva, gozd., matemat. …) • ABSTRAKTI, POVZETKI
UREDITEV BIBLIOGRAFIJ • ABECEDNA: avtorji naslovi • VSEBINSKA: predmetne oznake številčne oznake - klasifikacija 3. KRONOLOŠKA: posamezna leta časovna obdobja (npr. 10 let) KRIŽNO ISKANJE OMOGOČAJO KAZALA: imenska predmetna
PUBLICIRANJE IN INFORMIRANJE - bibliografija ima svoj namen • s publiciranjem postane dostopna širšemu krogu uporabnikov • omogoča iskanje informacij in • s tem postane informacijski vir
OBLIKE BIBLIOGRAFIJ 1. Listkovni katalog 2. Objavljena bibliografija - samostojna publikacija - samostojni prispevek - del prispevka 3. Računalniške baze - dostopne on-line (vz. kat., itd.) - CD romi 4. Drugi mediji - mikrofilmi - računalniške diskete
NACIONALNA BIBLIOGRAFIJA Enotna pravila za vse države – smernice UNESCO (IFLA 1977) za izdelavo tekočih nacionalnih bibliografij 1. Priporoča državni princip zbiranja gradiva (obvezni izvod) 2. Standardi za izdelavo nacionalnih bibliografij: - izbor gradiva: - monografije (obvezno v celoti) - serijske publikacije (v letu, ko prvič izidejo)
NACIONALNA BIBLIOGRAFIJA - bibliografski opis: ISBD standard - klasifikacija: mednarodno priznani sistem številčnih oznak (npr. UDK, DEW, …) - ureditev: vsebinska (po neki klasifikaciji) - oblika: katalog in publiciranje vsaj vsake 3 mesece
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA VRSTE GRADIVA: • KNJIGE • SERIJSKE PUBLIKACIJE • ČLANKI • NEKNJIŽNO GRADIVO
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAKNJIGE • Princip zbiranja gradiva NARODNOSTNI:avtor Slovenec ali slovenski jezik ali slovenska založba • Bibliografski opis ISBD (M)
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAKNJIGE ISBD (M) ZNAČNICA Naslov = vzporedni naslov : podnaslov / primarna odgovornost ; sekundarna odgovornost. – Izdaja. – Kraj : Založba, letnica (kraj tiskanja : tiskarna). – Str. : ilustr. ; cm. – (Zbirka ; št.) Opombe
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAKNJIGE 3. Vsebinska analiza – klasifikacija - UDK - predmetne oznake (gesla) 4. Ureditev - vsebinska (UDK) - od 1985 dalje začne izhajati tromesečno - abecedna - do 1984 izhajala letno
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAKNJIGE 5. Publiciranje in informiranje (oblike bibliografije) - katalog - AIK - UDKod 1992 dalje so katalogi NUK zaprti - tiskana oblika - mesečna v reviji Knjiga - letna 1945-1984 - tromesečna od 1985 dalje - elektronska oblika - vzajemni katalog (COBIB, on line) - CD ROM
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAKNJIGE TEKOČA SB • 1868 – 1897 izhajala v Letopisu Slovenske matice, ni samostojna publikacija - 1898 - 1906 izhajala v Zborniku Slovenske matice, ni samostojna publikacija • 1907 - 1912 Janko Šlebinger: Slovenska bibliografija - 1929 - 1930 Janko Šlebinger: Slovenska bibliografija
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAKNJIGE RETROSPEKTIVNA SB 1. Primož Trubar: Register und summarischer Innhalt aller der Windischen Bücher, 1550-1561 (Tübingen 1561) (osebna, splošna, retrospektivna, nacionalna bib.) 2. France Simonič:Slovenska bibliografija. Knjige 1550-1900 3. Slovenska knjiga 1901-1939 (založniška bibl., popis zaloge knjigarn v Dravski banovini l. 1939)
ZGODOVINA BIBLIOGRAFIJE 1.KALLIMAH (3. st. pr. n. št.) - knjižničar v Aleksandriji - Pinakes – popis fonda knjižnice na tablicah - splošna bibliogr. stare grške literature 2. JOHN BALE (16. st.) - 1548 prva splošna nacionalna bibliografija v svetu - angleški avtorji, kronološka ureditev 3. 1811 prva tekoča nacionalna bibl. v svetu - Bibliografija francoskega cesarstva (Napoleon I.) - Bibliographie de la France(od 1814 dalje) - brez prekinitev izhaja še danes (tedensko)
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJASERIJSKE PUBLIKACIJE • KAKO JIH SPOZNAMO? - značilni kolofon (nasl., izdajatelj, založnik, uredniki, naklada, pogostost izhajanja) - bibliografski trak (letnik, št., letnica, ISSN) • ZNAČILNOSTI - kontinuirano izhajanje v zaporednih zvezkih - številčna oznaka - izhajajo nedoločen čas - ISSN številka
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJASERIJSKE PUBLIKACIJE - VRSTE 1. ČASOPISI - strokovne in znanstvene revije, izhajajo redkeje 2. ČASNIKI - splošna, aktualna vsebina, dnevne novice - večji format, stalne rubrike, izh. pogosto (dnevn., tedn.) 3. MAGAZINI - zelo splošna vsebina (Jana, Lady, Mladina, …) 4. VRSTNE PUBLIKACIJE - letniki (koledarji, letopisi, zborniki, almanahi, …) 5. KNJIŽNE ZBIRKE - imajo vse značilnosti serijskih publikacij
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJASERIJSKE PUBLIKACIJE • Princip zbiranja gradiva NARODNOSTNI: slovenski izdajatelj ali slovenska založba ali slovenski jezik • Bibliografski opis ISBD (S)
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJASERIJSKE PUBLIKACIJE ISBD (S) NASLOV = vzporedni naslov : podnaslov / odgovornost. • Letn. 1, št. 1 (letnica)- . – Kraj : Založba, letnica- (Kraj tiskanja : Tiskarna) Opombe
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJASERIJSKE PUBLIKACIJE 3. Vsebinska analiza – klasifikacija - UDK (šifrant UDK skupin) - predmetne oznake (gesla) 4. Ureditev - abecedna (po abecedi nasl.)
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJASERIJSKE PUBLIKACIJE 5. Publiciranje in informiranje (oblike bibliografije) - katalog (AIK) - tiskana oblika: letno - 1945-1977 v publikaciji skupaj s knjigami - 1978- samostojna publikacija - elektronska oblika – vzajemni katalog (COBIB, on-line)
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJASERIJSKE PUBLIKACIJE RETROSPEKTIVNA SB 1. Janko Šlebinger: Slovenski časniki in časopisi 1797-1936 2. Jože Bajec: Slovenski časniki in časopisi 1937-1945 3. Jože Bajec: Slovensko izseljensko časopisje 1891-1945 4. Marjan Pertot: Bibliografija Slovenskega tiska v Argentini Časopisje 1945-1990
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAČ L A N K I KAJ JE ČLANEK? • vsak samostojen prispevek v periodični (serijski) publikaciji ali zborniku • članki so zelo različni: znanstveni, strokovni, poljudni, literarni prispevki, ocene oz. kritike, intervjuji … - kaj od tega zbira in vključuje slovenska bibliografija člankov (izbor po določenih kriterijih)
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAČ L A N K I • Princip zbiranja gradiva DRŽAVNI: slovenska periodika in zborniki • Bibliografski opis ISBD (CP): zadnji med “standardi” ni pravi standard, le smernice, katerega ISBD se držimo bibliogr. opis članka je sestavljen iz štirih delov
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAČ L A N K I ISBD (CP) ZNAČNICA Naslov = vzporedni naslov : podnaslov / primarna odgovornost ; sekundarna odgovornost. – Ilustr. - Opombe V: Matična periodična publikacija. – ISSN. – Letn., št. (letnica ali dat.), str.
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAČ L A N K I SKRAJŠANA OBLIKA ISBD (CP) ZNAČNICA Naslov = vzp. nasl. : podnaslov / prim. odg. ; sek. odg. // Matična publikacija. ISSN. Letn., št. (letnica ali dat.), str.
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAČ L A N K I ISBD (CP) PRISPEVEK IZ MONOGR. (ZBORNIKA) ZNAČNICA Naslov = vzporedni naslov : podnaslov / primarna odgovornost ; sekundarna odgovornost. V: Naslov / odgovornost (urednik). – Kraj : Založba, letnica. - Str.
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAČ L A N K I 3. Vsebinska analiza – klasifikacija - UDK - predmetne oznake (gesla) 4. Ureditev - vsebinska (UDK)
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAČ L A N K I 5. Publiciranje in informiranje (oblike bibliografij) - katalog AIK, UDK (od l. 1992 sta kat. zaprta) - tiskana oblika: 1945-1950 posebna publ. 1951-1978/79 letno izh. - elektronska oblika – vzajemni katalog (COBIB, on-line)
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAČ L A N K I RETROSPEKTIVNA BIBLIOGRAFIJA - vključena v: Bibliografija rasprava i članaka Leksikografski zavod, Zagreb 1956-1986 - članki v jugosl. periodiki do l. 1945 - 14 zvezkov - vsebinsko urejena: lit. vede, zgod., lik. um., glasba - NUK ima celoten katalog člankov 1797-1945: - cca 300.000 enot - na kat. listkih - CD ROM
POMEMBNEJŠI SLOVENSKI BIBLIOGRAFI 1. Franc Simonič(retrospekt. bibl. knjig 1550-1900) 2. Janko Šlebinger(retrospekt. bibl. periodike 1797-1936) 3. Jože Bajec(retrospekt. bibl. periodike 1937-1945) 4. Janez Logar(ustanovitelj odd. za slov. bibliografijo v NUK, učbenik Uvod v bibliografijo, predvsem teoretik) 5. Štefka Bulovec(prva zaposlena v odd. za slov. bibliografijo, sestavila vrsto bibliografij) 6. Jože Munda(vodja odd. za slov. bibliogr., predavatelj, sestavil vrsto bibliografij, predvsem založniške bibliogr. in bibliografska kazala)
ZGODOVINA BIBLIOGRAFIJEBIBLIOGRAFIJA BIBLIOGRAFIJ 1. Philippe Labbé: Bibliotheca bibliothecarum, Pariz 1664 - bibliografije so večinoma izhajale pod imenom “bibliotheca” - popis okoli 1.500 del (bibliografij) 800 različnih avtorjev - urejena po abecedi osebnih imen, dodan seznam priimkov 2. Antoine Teissier: Catalogus auctorum, Ženeva 1686 - dopolnil Labbéjev seznam - katalog avtorjev, ki so popisovali kataloge knjig, sezname … 3. Theodor Besterman: A world bibliography of bibliographies, London, Ženeva, Lousanne 1939/40–1965/66 - najbogatejši popis bibliografij vseh vrst, raznih narodov - urejena po vsebini (gesla) - zajema okoli 117.000 bibliografij
ZGODOVINA BIBLIOGRAFIJEBIBLIOGRAFIJA BIBLIOGRAFIJ 4. ŠTEFKA BULOVEC: Bibliografija slovenskih bibliografij 1561-1973 Ljubljana, 1973 5. Nadaljevanje izhaja letno v reviji Knjižnica
JUGOSLOVANSKI BIBLIOGRAFSKI INŠTITUTJ B I 1. Izdajal različne bibliografije 2. Državni bibliografski center (agencija za ISSN in ISBN za celo Jugoslavijo): ISSN številke ISBN številke 3. Izdajal Bibliografijo Jugoslavije: - državni princip zbiranja gradiva (obvezni izvod) - splošna bibliografija - urejena po UDK
BIBLIOGRAFIJA JUGOSLAVIJEJ B I KNJIGE - izhajala vsakih 14 dni (zelo ažurne izdaje) SERIJSKE PUBLIKACIJE - izhajala letno ČLANKI - izhajala mesečno - Serija A (UDK 0, 1, 2, 3, 9) Serija B (UDK 5, 6) Serija C (UDK 7, 8)
VZAJEMNI KATALOG VK = YUBIB = COBIB skupni katalog večih knjižnic oblikujejo (dopolnjujejo) katalog uporabljajo katalog za svoje potrebe K6 HOST K1 (lokalna baza knjižnice) K5 COBIB K2 K4 K3 HOST = računalnik gostitelj (IZUM, Maribor) skupna baza (katalog) vseh vključenih knjižnic skrbi za - software - hardware
VZAJEMNI KATALOG - C I P - INVENTARNA KNJIGA - KATALOŽNI LISTKI - CENTRALNI KATALOGI VNOS ---- V K: - BILTENI, BIBLIOGRAFIJE - INFORMACIJE - KOORDINIRANA NABAVA - IZPOSOJA - MEDBIBLIOTEČNA IZPOSOJA
VZAJEMNI KATALOG GRADIVO: - KNJIGE - SERIJSKE PUBLIKACIJE - ČLANKI - NEKNJIŽNO GRADIVO - IZVEDENA DELA (!) KREATORJI BAZE: - v začetku delovanja: nacionalne knjižnice nekdanje Jugoslavije Jugoslovanski bibliografski inštitut (JBI) - po razpadu Jugoslavije: NUK visokošolske knjižnice specialne knjižnice splošnoizobraževalne knjižnice