70 likes | 568 Views
POMLAD NARODOV. Revolucionarno vrenje leta 1848 imenujemo tudi pomlad narodov , saj se podrejeni narodi upirajo in zahtevajo enakopraven narodni položaj. Narodi drug za drugim razglašajo svoje politične programe . Večina narodov je imela jasne cilje že pred revolucijo:
E N D
Revolucionarno vrenje leta 1848 imenujemo tudi pomlad narodov, saj se podrejeni narodi upirajo in zahtevajo enakopraven narodni položaj. • Narodi drug za drugim razglašajo svoje politične programe. Večina narodov je imela jasne cilje že pred revolucijo: • nekateri želijo lastno državo (Italijani in Nemci) • drugi pa samostojnost znotraj obstoječe države (Slovenci in Hrvati). NARODNO PREBUJENJE
Malonemški program: • pod vodstvom Prusije naj bi se združili vsi Nemci, vendar brez avstrijske (habsburške) monarhije. • Velikonemški program: • pod vodstvom Avstrije naj bi se združile vse nemške dežele, • tega se bojijo nenemški narodi v avstrijskem cesarstvu, saj njihove pravice nebi bile upoštevane, • ker se bojijo velikonemškega programa, slovanski narodi organizirajo vseslovanski kongres v Pragi, kjer nasprotujejo temu programu (vojska jih prežene). ZAMISLI NEMCEV O ZDRUŽITVI
Ko zatrejo revolucije 1848: • v nemških in avstrijskih deželah ponovno zavlada absolutizem, • na francoskem prestolu sedi nov Napoleon, avstrijskega zasede Franc Jožef, • narodnostne težnje so zatrte, • delavci še naprej živijo na robu bede in brez pravic, • izboljšanje življenja kmetov zaradi zemljiške odveze (življenje kmetov v Ruskem in Osmanskem cesarstvu se ne izboljša). • Dobra stran revolucij – narodi so predstavili svoje POLITIČNE PROGRAME – z njimi si nekateri prej, drugi kasneje izborijo avtonomijo in/ali lastno državo. Poraz revolucij – zmaga konservatizma