300 likes | 497 Views
Panevropski železniški koridorji. Uvajanje ERTMS na slovenskem železniškem omrežju. Področje za razvoj, maj, 2010. Začetki.
E N D
Panevropski železniški koridorji Uvajanje ERTMS na slovenskem železniškem omrežju Področje za razvoj, maj, 2010
Začetki • Ideja o vzpostavitvi transevropskega transportnega omrežja poznanega pod kratico TEN (Trans-European Networks), se je pojavila v začetku 90-ih let, v povezavi z vzpostavljanjem enotnega vseevropskega trga, s prostim pretokom blaga, storitev in delovne sile. • Cilj vzpostavitev takšnega omrežja je bil, bolje povezati evropske regije ter pospešiti gospodarsko rast in zaposlovanje. Področje za razvoj, maj, 2010
Razlogi Eden od ključnih problemov je bila tehnična neenotnost med posameznimi državnimi železnicami. Različni signalnovarnostni sistemi, odvisni od rešitev v posamezni državi, so onemogočali vzpostavitev konkurenčne ponudbe železniškega prometa. 27 različnih sistemov v Evropi bi pomenilo, da je vozilo opremljeno s 27 različnimi sistemi, da bi lahko vozilo preko vsega evropskega železniškega omrežja. Nekatera vozila imajo sedaj vgrajenih 7 sistemov. Kot odgovor na to je bil razvit sistem ERTMS. ERTMS - evropski sistem za upravljanje železniškega prometa Sestavljata ga: ETCS – Evropski sistem vodenja vlakov GSM-R – globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železnice Področje za razvoj, maj, 2010
Prednosti ERTMS na TEN-T omrežju • Enotnost sistema na celotnem evropskem železniškem omrežju • Dejanska interoperabilnost vozil • Povečana prepustnost prog • Izboljšanje storitev za uporabnike • Povečana konkurenčnost železniškega sistema Področje za razvoj, maj, 2010
Prednostni projekt št. 6 – V. koridor Področje za razvoj, maj, 2010
Koridorji A - F Področje za razvoj, maj, 2010
Koridor D Področje za razvoj, maj, 2010
Koridor D - mejniki 2006 – pismo o nameri podpisano s strani prometnih ministrstev Španije, Francije, Italije in Slovenije o implementaciji sistema ERTMS na koridorju do leta 2016. 2007 – kot sopodpisnica se pridruži Madžarska. Ustanovljena je EEIG (European Economic Interest Group), za koridor D, ki vodi in koordinira implementacijo sistema ERTMS na koridorju. 2008-2010 pričetek implementacije sistema ERTMS v Španiji in na pilotnih odsekih, Italije in Slovenije. Izvedba prvih prototipov na vozilih SŽ. Področje za razvoj, maj, 2010
Koridor D – cilji Vzpostavitev vseevropskega sistema vodenja prometa ERTMS na trasi med Valencio, Lyonom, Torinom, Ljubljano in Budimpešto, ki bo nadomestil obstoječe, med seboj nekompatibilne in zastarele sisteme za upravljanje in vodenje prometa. Izboljšanje kvalitete storitev vzdolž koridorja s standardiziranimi infrastrukturnimi parametri, poenotenimi predpisi ter harmonizirano ponudbo vlakovnih poti. Področje za razvoj, maj, 2010
Koridor D – notranja organiziranost Področje za razvoj, maj, 2010
Koridor D - financiranje • Prijava na prvi razpis (first call for proposals) v okvirju finančnega sklada TEN–T 2007-2013 • 21 mio Eur, podpora namenjena za: • Razvoj ERTMS na koridorju D : • Barcelona – Figueras • Pilotna odseka v Italiji in Sloveniji • Prototipi na vozilih v Sloveniji • Koordinacija in administracija Področje za razvoj, maj, 2010
ERTMS (European Rail Traffic Management System) Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa Sistema sestavljata dve glavni komponenti GSM-R kot komunikacijski sistem in ETCS kot sistem vodenja vlakov GSM-R (Global System for Mobile communications - Railway) Globalni mobilni radijski komunikacijski železniški sistem ETCS(European Train Control System) Evropski sistem vodenja vlakov ERTMS Razvoj vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne in visoke hitrosti je prinesel tudi potrebo po uvedbi interoperabilnosti na tem omrežju na osnovi enotne platforme: ERTMS Področje za razvoj, maj, 2010
Interoperabilnost železniškega prometa: Da bi lahko železniške uprave povezale svoja nacionalna omrežja morajo svoje sisteme poenotiti, tako tehnično, kakor tudi operativno v smislu vodenja prometa. S pomočjo projekta ERTMS se dosega enotno tehnološko osnovo za železnice, enotna izhodišča za postopke vodenja prometa in poenotenje na strani pripadajoče industrije. S tem je tehnično omogočena vozilom različnih proizvajalcev nemotena komunikacija s progovnimi napravami (različnih proizvajalcev) v različnih državah in hkrati zagotovljeno varno odvijanje prometa. Definicija interoperabilnosti: Interoperabilnost je sposobnost železniškega sistema, da poteka vožnja vlakov brez omejitev, povzročenih zaradi neskladnosti med tehničnimi sistemi različnih proizvajalcev in železnic. Cilj ERTMS Področje za razvoj, maj, 2010
ETCS-European Train Control System – Evropski sistem vodenja vlakov; • Ločimo več nivojev ETCS sistema, glede načina upravljanja prometa: • Nivo 1 • Nivo 2 – za delovanje potrebuje sistem GSM-R • Nivo 3 - za delovanje potrebuje sistem GSM-R • ETCS regional - za delovanje potrebuje sistem GSM-R ETCS ERTMS ETCS - nivo 2,3,regional GSM-R = temeljna infrastruktura Področje za razvoj, maj, 2010
Gradniki sistema ETCS • Oprema na progi: balize, sprejemno oddajne naprave, ki sprejemajo in posredujejo informacije na oziroma iz vozila. Podatki ki se prenašajo so med drugim položaj vlaka na progi, hitrost, prostost/zasedenost naslednjega odseka, zavorne krivulje,.. • Oprema radijskega bloka centra (RBC), ki skrbi za komunikacijo med opremo na progi in centrom vodenja prometa (CVP) • Oprema centra vodenja prometa (strojna in programska oprema ter delovna mesta dispečerjev) • Oprema na vozilih (sprejemno oddajne naprave, strojna oprema in oprema pri strojevodju Strategija in razvoj maj 2010
Center vodenja prometa Strategija in razvoj maj 2010
Oprema v strojevodski kabini brez ETCS Strategija in razvoj maj 2010
Oprema v strojevodski kabini z ETCS Strategija in razvoj maj 2010
GSM-R: globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železnice Razvit je bil na osnovi javnega GSM sistema in prilagojen posebej za železniške potrebe. Poleg govornih funkcij z možnostjo prenosa podatkov zagotavlja tudi vse potrebne storitve za implementacijo sistema ETCS nivojev 1-radioinfill, 2, 3 in Regional. GSM-R Področje za razvoj, maj,2010
GSM-R nadomešča obstoječe analogne komunikacijske sisteme (RDZ in UKV) za operativno komunikacijo med centri vodenja in vlaki ter drugimi servisi, potrebnimi za nemoteno odvijanje prometa (premik, popis voz, pregled vagonov, vzdrževanje infrastrukture…) Komunikacija z vozili in elementi na progi Področje za razvoj, maj,2010
Temeljno infrastrukturo kompleksnega GSM-R sistema sestavljajo: fiksne povezave, bazne postaje, centralni sistem in sistem za upravljanje ter povezave na obstoječe TK omrežje in z ostalimi komunikacijskimi sistemi (domačimi in tujimi). Temeljna infrastruktura GSM-R omogoča nadgradnje v funkciji širitve poslovnih aktivnosti (potniški promet, energetski management, spremljanje vozil, tovora, ipd.) Za pokritje celotnega omrežja Slovenskih železnic se predvideva vgradnja cca 250 baznih postaj. Bazne postaje GSM-R Področje za razvoj, maj,2010
Funkcionalnost sistema GSM-R Področje za razvoj, maj,2010
Trenutno stanje GSM-R v Evropi Področje za razvoj, maj, 2010
ERTMS projekti, ki v Sloveniji trenutno potekajo : - priprava razpisne dokumentacije za projekt GSM-R - vodenje razpisa za izvedbo sistema ETCS na koridorju D (na infrastrukturi in vozilih SŽ) -vodenje razpisa za priglašenega organa (NOBO) za ETCS na infrastrukturi koridorja D - vodenje razpisa za nabavo radijskih naprav za vozila Slovenija - ERTMS Področje za razvoj, maj, 2010
Priprava prvega dela projekta GSM-R(razpisne dokumentacije za izvedbo) je v višini 50% sofinancirana s sredstvi iz evropskega sklada TEN-T, druga polovica sredstev pa je zagotovljena v proračunu RS, s pričetkom črpanja v letu 2009. Za naslednjo fazo, to je fizično izvedbo projekta (ki bo tudi sofinancirana iz EU skladov), so v načrtih RS tudi že predvidena sredstva v višini 72 Mio EUR s pričetkom črpanja v letu 2011. Slovenija GSM-R Področje za razvoj, maj, 2010
Glavni mejniki : • Februar 2011: dokončanje razpisne dokumentacije za izvedbo projekta • Avgust 2011: podpis pogodbe za izvedbo projekta in pričetek implementacije • 2013 – dokončanje gradnje na koridorju D • 2015 – dokončanje gradnje na ostalih progah Slovenija GSM-R Področje za razvoj, maj, 2010
Slovenija ETCS • Izbran je izvajalec za priglašeni organ (NOBO) za infrastrukturni del na koridorju D (50% sofinanciranje s strani TEN-T). • Zaključuje se izbor izvajalca za izvedbo ETCS na vozilih SŽ v okvirju koridorja D (delno sofinanciranje s strani TEN-T). • V postopku je izbor izvajalca za izvedbo ETCS na infrastrukturi koridorja D (50% sofinanciranje s strani TEN-T). Področje za razvoj, maj, 2010
Slovenija ETCS • Glavni mejniki : • December 2011 - končanje gradnje ETCS na pilotnih odsekih (Sežana-G. Ležeče in M. Sobota-Hodoš). • December 2011 - končanje prototipne vgradnje ETCS na vozila SŽ (loko. vrste 664, 363 in 541). • Januar 2012- pričetek postopkov za izvedbo razpisov za gradnjo ETCS na ostalih progah JŽI. • December 2012 –končanje vgradnje ETCS na ostalih predvidenih vozilih SŽ (31 loko. vrste 541). • December 2013 – končanje gradnje ETCS na koridorju D. • Končna naloga je vzpostaviti interoperabilno (ERTMS) omrežje JŽI do leta 2018. Področje za razvoj, maj, 2010