Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti

1. Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti 3. Posvet Maribor 7. Marec 2013 Mirjana ule

2. 3.posvet o položaju žensk v znanosti • Ena izmed pomembnih nalog, ki smo si jih zadali v Komisiji za ženske v znanosti pri MIZKS v tem mandatu (2010-2013), je tudi organizacija javnih posvetov na temo (spolne) neenakosti v znanosti ter razlogov in posledic zanje. • Po posvetu na Univerzi v Ljubljani (2011) in na Univerzi na Primorskem (2012), je letos posvet organiziran na Univerzi v Mariboru. • Namen posveta je opozoriti na načine, na katere so v znanosti diskriminirale in še vedno diskriminirajo ženske. Spolno diskriminacijo najdemo predvsem v implicitnih znanstvenih politikah in ravnanjih. npr. politika zaposlovanja, napredovanja, nagrajevanja, politika časti. • Na posvetu se bomo spraševali, kaj to pomeni za ženske in predvsem kaj to pomeni za razvoj znanosti. Gre torej za ozaveščanje škode, ki je posledica izključevanja žensk in drugih marginaliziranih skupin v znanosti

3. Horizontalna in vertikalna segregacija v znanosti v SLO • Analiza podatkov, ki smo jih zbrali v okviru komisije pa kaže na pozitivne premike v položaju žensk v znanosti pa tudi na znatno spolno segregacijo v znanosti, le da je ta sedaj bolj prikrita. • v Slovenije že 60% žensk diplomant, v EU 59%. Doktorantk je že 46% v SLO, prav tako v EU. • od tu dalje natančnejša analiza kaže tako na nivoju EU kot tudi v Sloveniji precejšnjo spolno segregacijo-tako horizontalno kot vertikalno. Spolna segregacija pomeni, da so moški in ženske različno zastopani v različnih sektorjih in dejavnostih. • Horizontalna segregacija pomeni podreprezentiranost žensk v določenih vedah in poklicnih kategorijah in koncentracija žensk v drugih (glej slika 1)

4. Slika 1:Delež doktorantk v znastvenih disciplinah v EU in SLO v letu 2002/2010 v % Vir: Eurostat – Education Statistics

5. Delež žensk v akademskem okolju v SLO, 2010 • Še večja pa je vertikalna segregacija- podreprezentiranost žensk v najvišjih znanstvenih položajih, bolje plačanih, na vodilnih in vodstenih položajih, v stabilnih karierah). • V literaturi se vertikalna segregacija označuje z metoforami »steklenega stropa, (prisotnost vidnih ali nevidnih ovir, ki redčijo prisotnost žensk v pozicijah moči in odločanja) »lepljivih tal« (prisile, ki ohranjajo ženske na nižjih položajih v organizacijski piramidi). Na primer: • med diplomanti/diplomantkami v SLO: 60% žensk, • med doktoranti/doktorantkami v SLO: 46% žensk • med docenti/docentkami v SLO: 44% žensk • med izrednimi prof. v SLO 37% žensk • (tu že pride na dan efekt sticky floor) • med rednimi prof. v SLO 20% žensk

6. Delež moških in žensk v tipičnih akademskih karierah v EU 2002/2010 (v %)

7. Delež žensk v akademskem osebju, 2010 Vir: WIS database (DG, Research and Innovation)

8. Delež žensk med rednimi profesoricami/profesorji-Grade A po področjih znanosti, 2010 Vir: WiS (DG Research and Innovation)

9. Problem vertikalne segregacije je • da ženska podreprezentiranost na najvišjih položajih (med rednimi profesoricami) ovira njihove možnosti da bi prišle na najvišje vodstvene položaje, na odločevalske pozicije; • majhen delež žensk na pozicijah moči in odločanja in moška dominanca v teh pozicijah posledično vodi v pristranosti pri odločanju in vodenju znanstvene politike, determinira izbor raziskovalnih subjektov in ustvarja pristranska pravila in kriterije (napredovanja itd.); • dalje mlade ženske v akademski sferi nimajo vzornic, s katerimi bi se identificirale ali, ki bi jih podpirale pri doseganju najvišjimi stopnjami akademskega življenja; • podreprezentiranost žensk na najvišjih položajih v znanstveni sferi tako je ovira za vstop žensk v znanstveno kariero. To imenujemo efekt diskriminatorne snežene kepe. • Majhen delež žensk na teh položajih pa ima resne posledice tudi za razvoj znanosti.

10. Ženske na vodilnih položajih v znanosti v EU in SLO • vodij akademskih institucij (rektoric ali dekanij, direktoric raziskov): Slovenija 8%, Danska: 8%, Nemčija 7%, Francija 13%, Italija 7%, Avstrija 19%, Norveška 25%, Švedska pa 43%; • v znanatvnih svetih in upravnih odborih na nivoju EU je žensk 36%, v SLO 23%. Največ jih ima Švedska: 49%, Norveška 46%, Finska 45%, Islandija 40%; • seznam častnih doktoratov Univerze v Ljubljani od leta 1929, ko se podeljuje ta naslov do leta 2010 pokaže, da je bilo podeljenih 72 častnih doktoratov: a ta naziv so dobile samo 4 ženske; • med vsemi dobitniki/cami naziva »častni senator« Univerze v Ljubljani, ki se podeljuje od leta 1997 ni bilo do sedaj še nobene ženske! • Najnovejši podatki, da so diskriminirane tudi pri plačilu za delo, podeljevanju nagrad itd. (glej slika 11, 12, 13, 14) .

11. Za koliko se bruto plače (z ali brez dodatkov) moških razlikujejo od plač žensk Vir: P. Novak, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2012

12. Funkcijski dodatki in stimulacija za znanstvene svetnike in znanstvene svetnice, 2001-2009 Vir: P. Novak, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2012

13. Zoisove nagrade po vedah, 2000-2012 Vir: P. Novak, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2013

14. Zoisove nagrade po spolu, 2000-2012 Vir: P. Novak, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2013

15. Rezultati raziskave o diskriminaciji v znanosti • da bi preverili, kje so podlage za diskriminacijo po spolu, kje so ovire za uveljavljanje žensk v znanosti smo v okviru komisije za ženske v znanosti spodbudili in izvedli raziskavo: Razlike v delovnih pogojih v znanosti v Sloveniji; • raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bilo poslano prek elektronske pošte 4551 doktorjem/doktoricam znanosti. • Na anketo je delno ali v celoti odgovorilo 1100 respondentov in respondentk, analiza demografskih kazalcev kaže, da so zastopane vse kategorije doktorjev in doktoric znanosti. • Obdobje anketiranja: 17.1.2011 – 15.2.2011 (glej slike 16,17,18)

16. Ali po vašem mnenju v slovenski znanosti prihaja do diskriminacije in zakaj? Moški Ženske Total • zaradi nepripadnosti skupini 67,7% 61,1% 63,9% (interesne skupine, lobiji, politične stranke) • zaradi nepotizma 45,8% 37,1% 40,8% • zaradi izjemne uspešnosti 28,6% 31,3% 30,1% • zaradi mladosti 23,2% 25,4% 24,4% • zaradi spola 5,9% 33,9% 22,2% • zaradi družinskih obveznosti 8,6% 26,3% 18,8% • ni diskriminacije 11,1% 7,3% 8,9%

17. Kje po vašem mnenju prihaja do diskriminacije? Moški Ženske Total • pri podeljevanju projektov 63,3% 57,4% 59,9% • pri kadrovanju 55,2% 55,3% 55,3% • pri podeljevanju funkcij 43,8% 54,1% 49,8% • pri izvolitvah v naziv 44,6% 40,2% 42,1% • pri plačilu 30,0% 40,2% 36,0% • pri podeljevanju nagrad za znanstvene dosežke 34,5% 36,0% 35,4% • ni diskriminacije 11,1% 7,3% 8,9%

18. Ali ste občutili diskriminacijo zaradi spola oz. ali ste bili v kdaj priča diskriminacije kolegic na osnovi spola? Moški Ženske Total • ne 86,2% 54,0% 67,4% • da 13,8% 46,0% 32,6%

19. Kako se je ta diskriminacija kazala? Moški Ženske Total • nisem občutil/-a ali bil/-a priča diskriminacije 86,2% 53,9% 67,3% • s slabšimi kariernimi možnostmi 9,4% 34,0% 23,8% • z ustvarjanjem negativne osebne podobe 5,7% 24,4% 16,6% (s podtikanji, stigmatiziranji, govoricami) • z dolgotrajnimi podaljševanji pogodbe 4,4% 14,4% 10,2% o zaposlitvi za določen čas • s slabšimi delovnimi pogoji 3,0% 13,2% 8,9% • z grožnjami odpovedi zaposlitve 2,2% 7,0% 5,0%

20. Kdo pretežno opravlja gospodinjsko delo v vašem gospodinjstvu? Moški Ženske Total • s partnerjem/partnerko si enakopravno 57,4% 43,6% 49,4% deliva gospodinjsko delo • jaz sam/-a 11,8% 42,9% 29,9% • partner/-ka 23,8% 1,1% 10,6%

21. Prikrite diskriminacijske prakse ki bi jih bilo treba odpraviti: • Netransparentnost v odločanju:, vloga neformalnih moških omrežij, v katerih potekajo lobiranja, se sprejemajo odločitve, • paternalizem do šibkejših skupin: ženske, mladi, pripadnike marginalnih skupin. • Pristranske institucionalne prakse, ki imajo negativne efekte na karierne priložnosti žensk, na primer kriteriji napredovanja oz. habilitiranja • Nezavedne spolne pristranostipri ocenjevanju odličnosti, pri recenzijskih postopkih,

22. Predlogi za izboljšanje položaja • Podpora raziskavam o vlogi in položaju žensk v znanosti, tako da bi rezultati vplivali nazaj na oblikovanje raziskovalne politike in oblikovanje raziskovalnih programov • Zagotavljanje spolno uravnoteženih zaposlitev na raziskovalnih ustanovah • Razširjanje »dobrih praks« za podporo in ohranitev žensk v znanstvenih poklicih v javnih in zasebnih raziskovalnih ustanovah in podjetjih • Opogumljanje nominacij žensk na vodstvene položaje, da bi tako povečali število ženskih vzročnih modelov za mlajše ženske • Podpora razvoju formalnih in neformalnih mrež raziskovalk, vključno s partnerstvom med raziskovalkami v podjetjih in na univerzah • Izboljšanje podatkov o spolni diskriminaciji v znanstvenem raziskovanju, posebno s pomočjo longitudinalnih raziskav o znanstvenih karierah.