Janez Bečaj NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA - REFLEKSIJA

1. Janez Bečaj NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA - REFLEKSIJA SREČANJE RAVNATELJEV OSNOVNIH ŠOL Ljubljana, 12. 10. 2006

2. KAKŠNI SO CILJI OSNOVNE ŠOLE? NPZ • ZNANJE • KRITIČNOST • SAMOSTOJNOST • USTVARJALNOST • STRPNOST • RADOVEDNOST • VESELJE DO ŽIVLJENJA • … KURIKUKLARNA PRENOVA KAKO JE MOGOČE TE CILJE DOSEČI? KAKO VEMO, KDAJ SO DOSEŽENI?

3. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju ter napredovanju učencev v 9–letni osnovni šoli (Ur. l. RS št. 61/99): “Ocenjevanje pomeni ugotavljanje in vrednotenje doseženega znanja”. KRITIČNOST SAMOSTOJNOST USTVARJALNOST STRPNOST RADOVEDNOST VESELJE DO ŽIVLJENJA … ?

4. ZNANJE • Celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem. • Z učenjem pridobljeno tako poznavanje besedila, da se to lahko pove, navede. SSKJ, 1991

5. “Zato nas tudi pri preverjanju in ocenjevanju zanima, kako učenci usvojene vsebine oz. znanje: razumejo, uporabljajo v novi situaciji, analizirajo z različnih vidikov, na nov način povezujejo, o njem kritično razmišljajo (prirejeno po Bloomu s sodelavci 1981) ali pa: opazujejo, primerjajo, razvrščajo, abstrahirajo, sklepajo, analizirajo različne perspektive in napake, raziskujejo in preiskujejo, premagujejo ovire in rešujejo probleme, odkrivajo novo … in navsezadnje, kako uporabljajo vire in kako predstavljajo ideje na različne načine (prirejeno po Marzanu 1997).” Rutar Ilc: Preverjanje in ocenjevanje v učnociljnem pristopu. Sodobna pedagogika, letnik 55 (121), št. 1, 2004. KAJ NAM O TEH OBLIKAH VSEBIN IN ZNANJA POVE ŠOLSKA OCENA?

6. KAKO DOSEČI SPREJETE CILJE? struktura procesi rezultati KDO, KAJ KAKO • način učenja in poučevanja • vzdrževanje discipline • motiviranje • vodenje šole • ZNANJE • KRITIČNOST • SAMOSTOJNOST • USTVARJALNOST • STRPNOST • RADOVEDNOST • VESELJE DO ŽIVLJENJA • … Učenci, učitelji, učbeniki, zakonodaja …

7. KAKO DOSEČI SPREJETE CILJE? procesi rezultati Tekmovalnost, učno snovna naravnanost, zunanja motivacija. ZNANJE (faktografija)

8. KAKO DOSEČI SPREJETE CILJE? procesi rezultati • KRITIČNOST • SAMOSTOJNOST • USTVARJALNOST • STRPNOST • RADOVEDNOST • VESELJE DO ŽIVLJENJA • … Razvojno – procesna naravnanost, notranja motivacija, sodelovanje.

9. V KAKŠNI MERI SO SPREJETI CILJI DOSEŽENI NAM POVEDO POVRATNE INFORMACIJE. struktura procesi rezultati KDO, KAJ KAKO • način učenja in poučevanja • vzdrževanje discipline • motiviranje • vodenje šole • ZNANJE • KRITIČNOST • SAMOSTOJNOST • USTVARJALNOST • STRPNOST • RADOVEDNOST • VESELJE DO ŽIVLJENJA • … Učenci, učitelji, učbeniki, zakonodaja …

10. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA • IZBIRANJE KANDIDATOV, ki lahko vstopijo v programe z omejitvami vpisa • ZAKLJUČEVANJE stopnje izobraževanja (certificiranje) UGOTAVLJANJE STANJA na nekem področju, kot na primer spremljanje doseganja učnih ciljev in standardov. OCENJEVANJE PREVERJANJE Zaradi statističnih in vsebinskih karakteristik preizkusov obe funkciji nista združljivi. Vir: M. Štraus in sod.: Predlogi za zasnovo nacionalnega preverjanja znanja. Osnutek za Državno komisijo (2006)

11. KAJ JE OCENJEVANJE IN KAJ JE PREVERJANJE Po Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju ter napredovanju učencev v 9–letni osnovni šoli (Ur. l. RS št. 61/99) ocenjevanje pomeni ugotavljanje in vrednotenje doseženega znanja in se opravlja po tem, ko je bila učna snov posredovana, utrjena in je bilo preverjeno, da so jo učenci razumeli ter usvojili. Preverjanje pa je zbiranje informacij o tem, kako učenec razume učne vsebine in se ga smiselno opravlja pred, med in ob koncu obravnave novih učnih vsebin. Učiteljevi zapisi, pridobljeni pri preverjanju znanja, se ne smejo pretvoriti v ocene.

12. NPZ KOT SELEKCIJA IN ZAKLJUČEVANJE IZOBRAŽEVANJA • Zagotovljena je večja objektivnost pri prehajanju na višje ravni izobraževanja • Ni težav z motivacijo (zunanja!) • Sestavljanje preizkusov je omejeno s prikrito zahtevo, da jih mora primerna večina opraviti pozitivno. • Zapletena logistika (ne sme biti napak, tajnost, dodatni roki, …). • Nizka ‘dodana’ vrednost. • Popora kulturi tekmovanja in usmerjenosti v storilnost (pomemben je dober rezultat, ne pa toliko način, kako se ga doseže). Vir: M. Štraus in sod.: Predlogi za zasnovo nacionalnega preverjanja znanja. Osnutek za Državno komisijo (2006)

13. NPZ KOT UGOTAVLJANJE ZNANJA – vzdolžno formativni pristop • Visoka ‘dodana vrednost’: možna primerjava med leti, spremljanje generacije, IRT metodologija. • Lažja logistika • Močna podpora kakovostnemu poučevanju in večji avtonomiji šol (nova kultura preverjanja in ocenjevanja). • Nujna izvedba vsako leto, skozi daljša časovna obdobja - na enak način. • Bolj zahtevno sestavljanje preizkusov in nalog (stabilni mrežni diagrami, bogata banka nalog, potrebna je okrepitev metodološkega dela …). • Potrebni sta vsaj dve točki preverjanja z obvezno udeležbo (6. in 9. razred). Vir: M. Štraus in sod.: Predlogi za zasnovo nacionalnega preverjanja znanja. Osnutek za Državno komisijo (2006)

14. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA SELEKCIJA UGOTAVLJANJE STANJA OCENJEVANJE PREVERJANJE • ZNANJE • KRITIČNOST • SAMOSTOJNOST • USTVARJALNOST • STRPNOST • RADOVEDNOST • VESELJE DO ŽIVLJENJA • … Preveč pozornosti, usmerjene v ocene, zmanjša uporabo miselnih strategij “višjega reda” tudi pri dobrih učencih. Good in Brophy (V Marentič Požarnik 2004)

15. ZGRADBA PREIZKUSOV NA NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA 2006/2007