Slovenska literarna zgodovina danes

1. Slovenska literarna zgodovina danes Miran Hladnik

2. Literarna zgodovina je ... • nacionalno zamejen pojem • strukturirana je kot velika razvojna zgodba, • urejena po periodizacijskih poglavjih

3. Literarna zgodovina v širšem pomenu zajema ... ... obravnavo večjega števila tekstov in avtorjev • v določenem obdobju • v določenem žanru • okrog specifičnega motiva • regije • ali kakšnega drugega dela literarnega sistema

4. V ožjem pomenu ... ... so to sintetične monografije z nekoč standardnim naslovom zgodovina slovenskega slovstva (ZSS): • Karel Glaser, ZSS, 1–4 (1896–1900) • Ivan Grafenauer, Kratka ZSS (1919) • France Kidrič, ZSS od začetkov do Zoisove smrti (1929–38) • Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848–1895, 1–6 (1955–85) • Matičina ZSS (1956–71) + Slovenska književnost 1945–1965, 1–2 (1967) • Anton Slodnjak, Slovensko slovstvo (1968) • Franc Zadravec in Jože Pogačnik, ZSS, 1–8 (1968–72) • Slovenska književnost, 1–3 (1998–2001) • Matjaž Kmecl, Tisoč let slovenske kulture (2004)

5. Literarna zgodovina združuje ... • enciklopedični vidik (kjer se išče kompromis med željo po vseobsežnosti in nujno selektivnostjo) in • sintetični vidik (ki prinaša reinterpretacijo in rekonceptualizacijo poznanih razvojnih zgodb)

6. Literarno zgodovino silijo v spremembe ... • virtualizacija življenja • informatizacija družbe (odmiranje koncepta genialnega avtorstva oz. distribuirana kooperativna omrežna produkcija znanja) • nove možnosti prezentacije oz. vizualizacije

7. Kako so se spremenili pogoji za literarno zgodovino v zadnjih 10 letih? • korpusi digitalno dostopnih besedil (dLib, Wikivir) • spletna orodja za prezentacijo rezultatov (Wikipedija) • skupinsko avtorstvo (toda obenem priznavanje avtorstva!) • prostovoljstvo (neprofesionalnost) • fragmentarnost, mozaičnost, nedokončanost • koncept seznama

8. Nova pričakovanja v zvezi z literarno zgodovino • enciklopedičnost (strokovni jezik nam. znanstvenega, splošni interesent nam. profesionalnega) • vseobsežnost • participativnost (demokratičnost) • kontekstualnost • internacionalna primerljivost (globalnost) • samorefleksivnost (npr. historiat in pogovorna stran na Wikipediji) • inštitucionalna nevezanost • slikovitost

9. Wikimedijina spletišča • Wikipedija (enciklopedični prispevki) • Wikivir (literarna besedila) • Wikiknjige (priročniki, literarna zgodovina) • Wikiverza (študentski referati, projekti) • Wikislovar Zakaj spet ta Wikipedija? S stopnjo udeležnosti jezika na Wikipediji se meri njegova preživitvena sposobnost.

10. Načrt slovenske literarne zgodovine v obliki Wikiknjige • moteče • ni podvržena recenzijam ekspertov > ni točk • ni odgovornega urednika ali glavnega avtorja • izpostavljeno je posegom “od zunaj” • perspektivno • ni podvržena recenzijam ekspertov > ni točk • ni odgovornega urednika ali glavnega avtorja • izpostavljeno je posegom “od zunaj”

11. Glavna poglavja literarne zgodovine Včasih V bodoče Produkcija, Distribucija, Recepcija, Besedila in Obdelava • Od obdobja do obdobja

12. Nova poglavja literarne zgodovine: Produkcija • Šole ustvarjalnega pisanja • Študij književnosti • Subvencije, štipendije, honorarji • Ponatisi • Književnost Slovencev, ki pišejo v španščini, nemščini, angleščini, italijanščini … • Narečna književnost, književnost v slengu • Prevodi slovenske književnosti v druge jezike • Uredništvo • Kibertekst

13. Nova poglavja literarne zgodovine: Distribucija • Založbe • Knjigarne, antikvariati, knjižni klubi • Knjižnice • Samozaložbe • Nastopi (tiskovne konference, branja, sejmi, nastopi na TV) • Množične izdaje za prodajo na bencinskih črpalkah, v veleblagovnicah in trafikah Mediji • Knjiga • Periodika: literarne in kulturne revije, časniki (podlistek, literarne priloge), »fenzini« (anarhistični, gejevski …) • Zvočne knjige • Novi mediji (besedilne zbirke na spletu, hiperliteratura …; notesniki, bralniki, mobilni telefoni …) • Gledališče • Dramatizacije (gledališče, radio, film, TV, strip, libreto, uglasbitev, recitacija, performans, postdramsko gledališče z montažami tekstov, računalniška igra)

14. Nova poglavja literarne zgodovine: Recepcija • Izvirna in prevedena književnost • Branje (izposoja, kupovanje) • Poslušanje • Gledališka recepcija • Recepcija kibertekstov • Avtorske pravice • Bralski forumi (TV, splet)

15. Nova poglavja literarne zgodovine: Besedila • Zgodovinski roman (biografski roman, časovni roman) • Pustolovski roman • Fantazija • Avtobiografija • Družbenokritični roman • Duhovna literatura • Znanstvena fantastika • Kriminalka • Humoristična literatura • Mladinski žanri • Drugi žanri: potopisna literatura (planinska literatura), športni roman, kmečka povest, pornografija, ženska literatura, dr. roman, fanovska literatura, o različnih poklicih/statusih (manekenka, študent, zapornik, ločenka, umetnik, invalid …)

16. Nova poglavja literarne zgodovine: Obdelava Kanonizacija • Uredništvo kritičnih izdaj (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev) • Antologije • Nagrade • Ponatisi, proslave, jubileji, konference, simpoziji, muzeji, spominska obeležja in sobe, literarne poti, digitalizacija, besedilne zbirke) Inštitucije (fakultete, inštituti, akademija, slovenistike v tujini) Literatura in ... • Uporaba v filozofiji, sociologiji, zgodovini, psihologiji, etnologiji, muzikologiji, kulturologiji • Literatura v reklami, v grafitih, v osmrtnicah, ob osebnih obletnicah in drugih družabnih priložnostih • Literatura in druge umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, glasba …) • Literatura in stvarnost (fiktivnost, roman s ključem, tematizacija aktualnih zgodovinskih dogodkov) • Literatura in (kulturna) zgodovina • Literatura in pravo (cenzura, odgovornost, etika) • Literatura in politika (dvorni poet, zapornik, ljudski tribun) • Literatura in kultura (nacionalno, intelektualno) • Literatura in ekonomija • Literatura in prostor: geomapiranje, prostorske prezentacije, Literatura in konkurenčni mediji, Literatura in SAZU Literatura v šoli (Učbeniški izbori, Učni načrti, Osnovna šola, Srednja šola, Fakulteta, Obvezno šolsko : rekreativno branje)

17. Novosti so torej ... • slovenščina ni več glavni pogoj slovenske književnosti • samo tekst> tudi kontekst • samo kanonizirana besedila (besedna umetnost) > kompletna literarna produkcija • pozornost na avtorju> pozornost na bralcu • velika razvojna zgodba> katalogiziranje izbirnih možnosti

18. Velika razvojna zgodba je postala odveč, ker ... • je bil njen cilj dosežen z udržavljenjem nacije • ni obvladala velikega porasta produkcije besedil • je literarni sistem izgubil privilegirano družbeno pozicijo • je iz ekoloških razlogov koncept razvoja postal problematičen

19. Gre za radikalno spremembo, saj je razvoj v konceptualnem temelju literature in literarne zgodovine • Predgovor Slovenske književnosti 1945–1965, 1: »Razprava o povojni slovenski književnosti, obravnavani po literarnih zvrsteh, je prvi sistematični poskus, ugotoviti poglavitne razvojne smeri, značilnosti in vrednote novejše literarne dejavnosti na Slovenskem.«  • Prvi stavek prvega poglavja o literaturi v Slovenski književnosti, 3 (2001: »Pesništvo ima v slovenskem slovstvu najbolj sklenjen razvoj in razmeroma veliko umetniških uspehov.«  • Prvi stavek leksikonske definicije literarne zgodovine: »The history of literature is the historical development of writings« (Literary history, Wikipedia, the free encyclopedia)

20. Informacijska družba ... ... razume razvoj v smislu večanja človeških informacijskih izbir (tj. znanja), to pa najlepše ilustrira stalno dopolnjujoči se seznam: • ...

21. Seznam ... ... kot alternativno možnost konceptualnega urejanja in obvladovanja sveta (ki nadomešča oz. dopolnjuje koncept zgodbe), teoretično utemeljuje Umberto Eco, Vrtinec seznamov, 2011: Zgodba želi pojave definirati po njihovem bistvu (esenci), seznam pa jih definira z naštevanjem njihovih lastnostih. Seznami v principu sporočajo, da je svet neskončen oz. ne(i)zmeren, raznoroden, nesklenjen oz. nepovezan, neorganski, brezsrediščen, nehierarhičen, torej težko obvladljiv.

22. Izkušnja seznamskega dojemanja sveta ni čisto nova • literarni žanri z naštevalno kompozicijo • literarnovedni naštevalni diskurz • pomoč računalnika: close reading (poglobljeno branje) > distant reading (oddaljeno branje) • izguba avtonomnosti literarne vede > pa kaj?

23. Naloga literarne zgodovine ... ... je zdaj namesto oblikovanja velike razvojne zgodbe, ki je uspešno organizirala samo literarno materijo pretklih obdobij > registriranje in katalogiziranje novih izbirnih možnosti (žanrskih, slogovnih, sporočilnih, avtorskih, medijskih itd.). Skrbništvo nad literarnimi seznami bo v prihodnosti zadostno osmišljalo njeno eksistenco.