VABILO

1. VABILO NA SPREHOD PO UČNI POTI OB REKI KOKRI, V MUZEJ KRUHA IN NA OBČNI ZBOR GDG • Geografsko društvo Gorenjske vabi svoje člane in druge na SPREHOD PO UČNI POTI OB REKI KOKRI, ki jo je zasnoval in soustvaril naš kolega mag. Milan Krišelj, naš tokratni vodja in gostitelj. Učna pot je primer umeščanja naravnih vrednot v turistično izobraževalne programe. • Ekskurzija bo v SOBOTO, 8. DECEMBRA 2012 ne Ob 11. uri se bomo zbrali v športnem parku "Rapa" na Visokem (tja zavijete levo proti koncu Visokega), kjer boste lahko parkirali avtomobile, nato pa bomo krenili približno 300 m daleč do začetka učne poti pri mostu čez Kokro na Visokem. • Na sprehodu se bomo seznanili s fenomenom alpske reke, ki ima pluvionivalni režim z velikim nihanjem vodostaja, kar je prišlo do izraza v novembrskih poplavah. V živo bomo videli učinke premalo premišljenega gospodarjenja z naravnim okoljem, kjer imajo nepravilni posegi, čeprav z dobrim namenom, lahko katastrofalne posledice. • Seznanili se bomo tudi z geološko pestrostjo zaledja reke, izkazanih v prodnikih, ki jih reka prinaša s seboj. Iz njih je zgrajena štiristranična, 3 m visoka piramida, ki ima poleg izobraževalne tudi bio-energijsko radiestezijsko razsežnost. • Na poti se bomo seznanili tudi z zgodovino sožitja reke in človeka v dobrem in slabem. • Po ogledu učne poti nas mag. Milan Krišelj vabi tudi v nekaj 100 m oddaljeno, več kot 200 let staro domačijo svojih prednikov, ki jo je ohranil in uredil kot učno delavnico, kjer obiskovalci doživijo in začutijo utrip in način življenja na podeželju, kakršno je bilo še do 1.- svetovne vojne. Poseben poudarek ureditve domačije je izražen v njegovem Muzeju kruha, ki prikazuje pot od priprave zemlje za setev do pečenega kruha v črni kuhinji. Kruh je naše najpomembnejše živilo in hkrati simbol življenja in preživetja. • V topli kmečki hiši bomo nadaljevali z občnim zborom in pogovorom o naših aktualnih geografskih problemih in izzivih. Srečanje bomo zaključili ob dobri kmečki hrani in pijači. Veselimo se srečanja z vami! Milan Krišelj Nevenka Cigler Marjan Luževič

2. Pri prvi postaji učne poti ob Kokri - kljub strupenemu mrazu in močnemu vetru se nas je 23 odzvalo povabilu

3. Silovit veter v sunkih je bil kar nazoren primer Karavanškega fena; ta veter nastane v zimskem času po prehodu fronte proti jugu, za njo pa se severno od Alp zgradi visok zračni tlak; zrak se sunkovito preliva preko Karavank proti jugu.

4. Pobudnik, avtor in vodja učne poti je naš kolega in domačin, mag. Milan Krišelj

5. Prodišče ob Kokri je pravi geološki slovar pestre zgodovine in zgradbe Karavank

6. Prodniki pripadajo trem skupinam – zgoraj karbonatne kamnine, desno mehanične sedimentne kamnine, levo metamorfne in vulkanske kamnine

7. V tej 3 m visoki piramidi so zloženi kamni iz reke Kokre – prikazujejo silno geološko pestrost zgornjega porečja Kokre, piramida pa ima tudi radiestezijski učinek; zahodna stran piramide ima zbrane karbonatne kamnine

8. Južna stran ima različne kamnine, kot jih najdemo v strugi Kokre

9. Na vzhodni strani so zbrane vulkanske kamnine, predvsem keratofir in tufi

10. Na severnem krilu so mehanične sedimentne kamnine, predvsem breče in konglomerati

11. Ob rečnem bregu regulirane Kokre nadaljujemo proti naslednji postaji učne poti

12. Kokri so z rečno regulacijo odvzeli dušo, njena zgodovina pa govori o drugačnih časih…

13. Kokra se predstavi – dogajanje nekoč in danes na njeni 36 km dolgi poti

14. Kokra ima pluvionivalni režim, njen pretok pa niha od 1 do 230 kub.metrov/sek

15. V tem delu toka Kokre je bilo nekoč 7 mlinov, danes pa o tem obstajajo le še zgodovinski zapisi; del te zgodovine je nazorno obudil kolega Milan Krišelj

16. Smo pri postaji učne poti, kjer je predstavljena zgodovina mlinarstva ob Kokri

17. Zgodba o sedmih mlinih na Kokri

18. 1 – Breznos; 2 – Mohor; 3 – Narobe ; 4- Kap (še obratuje); 5 – Krč; 6 – Zorman; 7 – Fik ( še obratuje)

19. Učno pot nadaljujemo na domačiji Šuštar v Hotemažah, na domu Milanovih prednikov

20. Nekoliko premraženi se najprej okrepčamo ob Milanovem sadjevcu in potici kolegice, mag. Helene Križaj

21. Milan razume posest tako, kot so jo stari modreci – dobil jo je v uporabo, da bi jo zapustil naslednikom, saj še nihče ničesar ni odnesel s sabo.Njegova hiša danes pripoveduje zgodbo o kruhu, predvsem tistim mladim, ki se marsikdaj ne zavedajo, da kruh ne nastane v Mercatorju…

23. Začetek zgodbe o kruhu je v žitnem zrnu.

24. Nekdanji pod, kjer so mlatili žito, da bi dobili zrna, je danes učilnica, kjer Milan obiskovalcem razloži, kako nastane kruh.

25. V sosednjem prostoru je zbral opremo starih mlinov s tega področja

26. Mlinske kamne je delal mojster Puhar z Naklega, prednik naše kolegice Mare Černilec;levo “ročni” mlin , žrmlje.

27. Lep primer kašče za žito; na njej na levi strani mernik za žito po dunajski meri 30,75 l

28. Srečanje nadaljujemo v dnevnem prostoru domačije, v zakurjeni hiši.Milan nam pove še marsikaj o svojem doživljanju najnovejšega poslanstva – to je predvsem osveščanje ljudi o pomenu varovanja žlahtnih tradicij naših prednikov. To je zlasti pomembno v časih, ko se je tudi kmetovanju in odnosu človeka do narave in kulture prednikov že naredila velika škoda. • Naš posebni gost je bil tokrat geograf mag. Rado Kočevar ( na sliki levo), Milanov kolega, najstarejši med nami, sicer pa tudi slovenska alpinistična legenda.

29. Opravili smo še malo manj formalen občni zbor

30. Nato pa nas je v lončenih loncih čakala še odlična obara iz kuhinje Milanove žene