Sla|an Stankovi}

1. Proektna zada~a vo sredno stru~no obrazovanie vo Republika Makedonija Sla|an Stankovi}

2. Vo ~etirigodi{noto sredno stru~no obrazovanie proektnata zada~a e so cel da se proveri dali u~enikot: • umee samostojno da planira i izveduva proektna zada~a i da koristi izvori na informacii i informati~ka tehnologija; • osposoben e da prou~uva i istra`uva konkreten problem; • znae da planira i izveduva eksperimenti; • umee da proektira soodvetni re{enija za izrabotka na konkreten produkt/tvorba ili vr{ewe na oddelni uslugi.

3. U~enikot ja podgotvuva proektnata zada~a samostojno i vodi dosie/ portfolio. Proektnata zada~a se sostoi od prou~uvawe na konkreten problem koj u~enikot go izbira od nekoj (nekoi) nastaven predmet ili od po{iroki obrazovni podra~ja po sopstvena `elba.

4. Vo ~etirigodi{noto sredno stru~no obrazovanie proektnata zada~a e so cel da ja proveri prakti~nata osposobenost na u~enikot za vr{ewe na raboti od oblasta na obrazovniot profil, odnosno kolku u~enikot: • umee da izraboti nekoj proizvod ili da realizira odredena usluga kako iden u~esnik na pazarot na trudot; • znae da izvede oddelni fazi od rabotata, da rakuva so sredstva, predmeti za rabota, na~ini i postapki za izveduvawe na rabotite; • osposoben e da podgotvi dokumentacija, da vodi evidencija, da izrabotuva planovi, bilansi i presmetki, da oblikuva slu`beni akti, delovni pisma, dogovori, re{enija i izve{tai; • umee da popolnuva i oblikuva obrasci i drugi dokumenti.

5. STANDARDNI VIDOVI NA PROEKTNATA ZADA^A • Postojat ~etiri vida standardizirani proektni zada~i, i toa: • proektna zada~a- esej; • proektna zada~a - izve{taj od empirisko istra`uvawe; • proektna zada~a - izve{taj od eksperimentalno istra`uvawe; • proektna zada~a - produkt/ tvorba.

6. Ispitot koj se odnesuva na proektnata zada~a se sostoi od pismen i usten del ili pismen, prakti~en i usten del. Pismeniot del go so~inuvaat site pi{ani materijali koi {to u~enikot gi podgotvuva vo tekot na prvata i vtorata faza. Ovoj del treba da e: -tehni~ki kvalitetno podgotven (kompjuterski izraboten vo A-4 format, so golemina na font -12, prored 1,5; makedonska podr{ka); -na literaturen jazik, so soodveten stil i terminologija; -so pravilno zapi{ani i korektno upotrebeni zabele{ki, fusnoti i koristena literatura pri istra`uvaweto.

7. Usniot del na proektnata zada~a e, vsu{nost, samata prezentacija (odbrana) na zada~ata. Taa treba da bide kratka, jasna, potkrepena so argumenti, logi~na, podgotvena spored kompozicijata na usnoto iska`uvawe. Sostavena e od tri dela: voved, glaven del i zaklu~ok. Po prezentacijata, ~lenovite na komisijata (osven mentorot) imaat pravo na u~enikot da mu postavuvaat pra{awa. Prezentacijata (odbranata) na proektnata zada~a ne mo`e da trae podolgo od 20 minuti, vklu~uvaj}i go i vremeto za pra{awa i odgovori.

8. Prakti~niot del na proektnata zada~a gi opfa}a site aktivnosti koi gi realizira u~enikot so cel da ja poka`e svojata prakti~na osposobenost za izrabotka na produkt/tvorba od oblasta na konkreten obrazoven profil.

9. VREMENSKI ROKOVI ZA IZRABOTKA NA PROEKTNATA ZADA^A izrabotenata proektna zada~a u~enikot treba da ja predade na nastavnikot - mentor najdocna do krajot na martvo godinata koga go polaga ispit.

10. FAZI NA PROEKTNATA ZADA^A Izgotvuvaweto na proektnata zada~a se realizira vo tri fazi: * faza na podgotovka; * faza na izrabotka (realizacija); * faza na prezentacija.

11. ULOGATA I AKTIVNOSTITE NA MENTOROT * da gi razgleduva predlozite za proektni zada~i dadeni od u~enicite; * da sorabotuva so u~ili{nata maturska komisija pri kone~noto potvrduvawe i prifa}awe na proektnite zada~i od svojot predmet; * da izgotvuva raspored na vremeto za konsultacii so u~enicite vo tekot na podgotovkata na zada~ata pri {to treba da realizira najmalku 3 konsultativni sredbi so sekoj u~enik posebno; * da go naso~uva i po potreba mu pomaga na u~enikot pri izrabotkata na proektnata zada~a; * da vr{i uvid vo dosieto na u~enikot za proektnata zada~a; * da gi pregleduva izgotvenite proektni zada~i i gi prifa}a ili vra}a na dorabotka; * da u~estvuva vo rabotata na komisijata koja odlu~uva za prigovorite na ocenkite.

12. Nastavnikot- mentor ima uloga i na ocenuva~. Toj ja ocenuva rabotata na u~enikot vo podgotvitelnata faza i fazata na realizacija na proektnata zada~a, no nema pravo da dava ocenka za prezentacijata. Vo tekot na prezentacijata toj so svoeto prisustvo mu dava moralna poddr{ka na u~enikot. Po potreba, na drugite ocenuva~i im dostavuva dopolnitelni informacii za odnesuvaweto na u~enikot vo prvite dve fazi od izrabotkata na proektnata zada~a.

13. PRAVA I OBVRSKI NA U^ENIKOT U~enikot ima pravo samostojno, spored li~nite sposobnosti i afiniteti da izbere tema za proektna zada~a. OCENUVAWE NA PROEKTNATA ZADA^A Ocenuva~ite ja ocenuvaat proektnata zada~a spored odnapred podgotveni kriteriumi za ocenuvawe i opisi na nivoa na barawa za sekoja nejzina faza.

14. Mentorot gi bodira prvata i vtorata faza, a tretata faza ostanatite dvajca ocenuva~i. Sekoja faza se bodira na numeri~ka skala. Vkupniot broj na bodovi {to gi dava mentorot vo prvite dve fazi treba da bide ednakov na zbirot od brojot na bodovi dadeni od dvajcata ocenuva~i vo tretata faza. Vkupniot broj bodovi se dobivaat so sobirawe na site bodovi od ocenuva~ite vo sekoja faza. Bodovite {to gi dobil u~enikot potoa se transformiraat vo ocenka na tradicionalnata skala od 1 do 5 so pomo{ na tabela za konverzija.