420 likes | 2.34k Views
BELJAKOVINE. NAJŠTEVILČNEJŠE ORGANSKE MOLEKULE V VSAKI CELICI JE DO 5000 RAZLIČNIH BELJAKOVIN VSAKODNEVNO POTREBUJEMO 1g BELJAKOVIN / kg TELESNE TEŽE POMANJKANJE BELJAKOVIN VODI DO MOTENEGA RAZVOJA : - MANJŠANJE MIŠIČNE MASE - POSLABŠANJE PRESNOVE
E N D
NAJŠTEVILČNEJŠE ORGANSKE MOLEKULE • V VSAKI CELICI JE DO 5000 RAZLIČNIH BELJAKOVIN • VSAKODNEVNO POTREBUJEMO 1g BELJAKOVIN / kg TELESNE TEŽE • POMANJKANJE BELJAKOVIN VODI DO MOTENEGA RAZVOJA: - MANJŠANJE MIŠIČNE MASE - POSLABŠANJE PRESNOVE - NENEHNI OBČUTKI LAKOTE - POGOSTEJŠE OKUŽBE,…
NALOGE BELJAKOVIN • GRADBENA: SO TEMELJNO GRADIVO ZA RAST CELIC • KATALIZNA: SO ENCIMI, KI OMOGOČAJO KEMIJSKE REAKCIJE V CELICI • TRANSPORTNA, KOORDINATIVNA: SO HORMONI, KI VPLIVAJO NA DELOVANJE DRUGIH ORGANOV • ZAŠČITNA PROTITELESA, ANTIGENI • SHRANJEVALNA SHRANJEVANJE VODE • DRUGO (STRUPI, BARVILA, …)
ZGRADBA BELJAKOVIN • NAVODILA O ZGRADBI NOSI DNK MOLEKULA • OSNOVNA ENOTA BELJAKOVIN JE AMINOKISLINA • ZGRADBA BELJAKOVINE JE ODVISNA OD ZAPOREDJA IN ŠTEVILA AMINOKISLIN • BELJAKOVINE SO POLIMERI AMINOKISLIN • AK SO ZGRAJENE IZ OGLJIKA, VODIKA, KISIKA, DUŠIKA, (ŽVEPLA)
AMINOKISLINE AMINOSKUPINA KARBOKSILNA SKUPINA
AK SE POVEZUJEJO MED SEBOJ S PEPTIDNIMI VEZMI Peptidna vez je vez med dušikom ene AK in ogljikom druge AK. Nastane, ko reagira karboksilna skupina ene AK z amino skupino druge AK, pri čemer se odcepi voda. (KONDENZACIJA)
PEPTIDNA VEZ PEPTIDNA VEZ PEPTIDNA VEZ PEPTIDNA VEZ
GLEDE NA ŠT. AK LOČIMO: • DIPEPTID 2 AK • POLIPEPTID 3 ali več AK • BELJAKOVINA 50 in več AK
BELJAKOVINE – PROTEINI - PROTEIDI • ENOSTAVNE BELJAKOVINE ALI PROTEINI (SAMO IZ AK ) • SESTAVLJENE BELJAKOVINE ALI PROTEIDI (IMAJO POLEG AK VEZAN ŠE NEBELJAKOVINSKI DEL (SLADKOR, NK, BARVILA, VITAMINE, KOVINSKE IONE )
Struktura beljakovin PRIMARNA SEKUNDARNA TERCIARNA KVARTARNA
STRUKTURA BELJAKOVIN • PRIMARNO STRUKTURO BELJAKOVIN določa zaporedje AK v beljakovini. • SEKUNDARNA STRUKTURA BELJAKOVIN nastane z zvijanjem in gubanjem osnovne primarne verige AK, posamezni deli verige se povežejo med sabo z vodikovimi vezmi. • TERCIARNA STRUKTURA BELJAKOVIN nastane z dodatnim zvijanjem in gubanjem verige, deli se med seboj povežejo še z novimi disulfidnimi mostički • KVARTARNA STRUKTURA BELJAKOVIN nastane, ko se med seboj poveže več polipeptidnih verig.
ZNAČILNOSTI BELJAKOVIN • DENATURACIJA Pri segrevanju nad 60◦ C ali pri delovanju nekaterih kemikalij (detergenti,alkohol,..) beljakovina izgubi svojo obliko in s tem ne more več opravljati svoje naloge. Ločimo: • REVERZIBILNA ALI POVRATNA DENATURACIJA • IREVERZIBILNA ALI NEPOVRATNA DENATURACIJA = KOAGULACIJA
VIRI BELJAKOVIN • JAJCA • MLEKO IN MLEČNI IZDELKI • ZELENJAVA • MESO IN RIBE