150 likes | 519 Views
Keltski koledar. Katja Muršič. Njihova pradomovina je na ozemlju današnje Češke in Zahodne Nemčije. Poseben način bojevanja “pobesneli divjaki” Enotni po jeziku, veri in kulturi. Kelti. Leto razdelili na 12 luninih men, 6 mesecev po 30 dni in 6 mesecev po 29 dni = 354 dni
E N D
Keltski koledar Katja Muršič
Njihova pradomovina je na ozemlju današnje Češke in Zahodne Nemčije. Poseben način bojevanja “pobesneli divjaki” Enotni po jeziku, veri in kulturi. Kelti
Leto razdelili na 12 luninih men, 6 mesecev po 30 dni in 6 mesecev po 29 dni = 354 dni Koledar razdeljen na 2 dela:-Temen: začetek z mesecem Samonios; november, oktober-Svetel: april, maj Mesec se je začel s polno luno, dan pa s sončnim zahodom. Koledar
Začne se jeseni z mesecem samoniosom(ko padajo semena). Drugi mesec v letu je midsamonios, ki je prestopen. Sledijo dumannios (globoka tema), riuros (mesec mraza), anagantios (mesec, ko se ne hodi iz hiše) in ogronios (mesec ledu). Pomlad se začne s kutiusom(mesec vetra), nadaljuje z giamoniosom (mesec poganjkov) in simivisionisom (mesec luči). Sredi poletja je equos (mesec konjev), potem žetveni mesec elembious in mesec poravnave – edrinios. Zadnji mesec, cantlos, je čas pesmi in proslav zaključku leta. Keltsko leto
Praznovali 8 praznikov sonca v letu. Sveti dnevi narave, ko izrazimo svojo hvaležnost lepoti in radodarnosti Zemlje. PRAZNIKI
Samhain – 31. 10označuje konec starega leta in prihod novega. • Yule – 21. 12praznik luči – čas počitka in priprave na nov rodoviten cikel.
Imbolc – 1. 2.večer sveč, praznik žensk in njihove avtoritete v domu. Prižgali so nov ogenj, da zvabijo sončni sij pomladi. • Ostara – 21. 3.med dnevom in nočjo je ravnotežje, prihaja novo življenje (teloh, zvončki)
Beltane – 1. 5.čas cvetenja, povezan s spočetjem in plodnostjo. • Litha – 21. 6. praznik, ko se jedo jagode. Praznuje se nosečnost boginje, ko je v fazi največje rasti in kreativnosti.
Lammas – 1. 8.čas žetve, zakurili ogenj v znak hvaležnosti boginji za rojstvo novih sadežev. • Mabon – 21. 9.močnejše energije noči, sadovi so pobrani, narava se pripravlja na počitek.
Tradicija praznovanja sega 2000 let nazaj – Kelti. HallowEvening – večer vseh svetih Keltom pomenil konec starega in začetek novega leta, oznanjal prihod dolge mrzle zime. Kelti praznik imenovali tretja žetev oz. Samhain – konec poletja, začetek mračne polovice leta. Na ta dan naj bi duhovi mrtvih bili sposobni se pomešati med žive. Kurili ogenj, ki bi naj odganjal duhove, vile, čarovnice in demone. Na gomilah so prižigali bakle v linijah, da so duhovi umrlih našli pot domov. Halloween
Kelti so ponoči zunaj na oltarjih pustili krožnik hrane za duše mrtvih. Jack – izgubljena duša sleparja, ki je tavala med svetovi, žerjavica mu je osvetljevala pot skozi temo nazaj domov. Jack-o-lanterna
K mizi postavili dodatne stole za nevidne goste Ob cestah sežigali jabolka za izgubljene duhove. Odsvetovali potovanja ponoči. Ljudje so bili oblečeni v belo, z maskami iz slame, ali pa oblečeni v nasprotni spol, da bi zmedli duhove narave. Živino zaklali za hrano za prihodnje zimske mesece. Če je ostalo kaj pridelkov na njivah, so te pustili nedotaknjene. Prižigali kresove, vanj metali kamne z imeni.
Spomin na vse pokojne. Obisk pokopališč, prižig sveč, obred blagoslova grobov. Začetek spomina vseh vernih duš v vicah ima izvor v letu 998. Dan vernih rajnih