1 / 13

SKLADNJA

SKLADNJA. Je področje jezika, kjer obravnavamo STAVČNE ČLENE; kako le-te povezujemo v stavke kako stavke združujemo v povedi. STAVČNI ČLENI. Sestavine, iz katerih je sestavljen stavek. GLAVNI: osebek, povedek, predmet, prislovno določilo.

linnea
Download Presentation

SKLADNJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. SKLADNJA • Je področje jezika, kjer obravnavamo STAVČNE ČLENE; • kako le-te povezujemo v stavke • kako stavke združujemo v povedi

  2. STAVČNI ČLENI • Sestavine, iz katerih je sestavljen stavek. • GLAVNI: osebek, povedek, predmet, prislovno določilo. • ODVISNE: povedkovo določilo, prilastek, povedkov prilastek.

  3. STAVEK • Besede zbrane okrog ene osebne glagolske oblike. - Mama je pospravila stanovanje.

  4. POVED • Najmanjša samostojna enota sporočila, ki nekaj pove. • ENOSTAVČNE POVEDI • VEČSTAVČNE POVEDI: - podredne (neenakomerno razmerje) - priredne (enakomerno razmerje)

  5. Dopolnjevalni stavek dopolnjuje del osnovnega stavka: • Maja si je želela, da bi ji pomagali pri domači nalogi. • DOPOLNJEVALNI STAVEK, JE PODREJEN OSNOVNEMU STAVKU. • RAZMERJE MED NJIMA JE NEENAKOVREDNO.

  6. PODREDNO ZLOŽENA POVED • Sestavljena iz enega GLAVNEGA in najmanj enega ODVISNEGA stavka . • Je zveza vsaj dveh stavkov, od kateri je eden neodvisni.

  7. Glavni stavek: - je neodvisen; - nanj se nanaša odvisni stavek. • Odvisni stavek: - opravlja vlogo stavčnega člena; - podrejen glavnemu stavku.

  8. Odvisni stavek Po odv. st. (odvisnik) se vprašamo: VPRAŠALNICA + glavni stavek (nadredni stavek). Majo so spraševali, če je njena sestra doma. KAJ so spraševali Majo?

  9. Jezikovna znamenja, ki kažejo na odvisne stavke: • Začenja se z vezniško besedo: kdor, kar, kjer, ko, kakor, ki, da , če, čeprav …, • z vprašalnimi zaimki: kdo, kaj …, • z oziralnimi zaimki: kdor, kar … • s členkom: naj, češ ….

  10. Položaj odvisnika glede na glavni stavek: • stoji pred glavnim stavkom: • Ko pade mrak, se ozračje ohladi. • se nahaja za njim: • Pokliči me, ko boš gotov. • je vrinjen v glavni stavek: • Cesta, po kateri hodimo, je mokra. • MED GLAVNIM ON ODVISNIM STAVKOM PIŠEMO VEJICO.

  11. Stavčnočlenska sestavapriredno zloženih povedi • Odvisnik, kot celota, ima vedno vlogo enega stavčnega člena ali dela stavčnega člena v glavnem stavku. Zanima me, čigav dežnik si prinesel domov. • V priredno zloženih povedih, določano stavčne člene v vsakem delu posebej.

  12. Pretvorba odvisnika v navaden stavčni člen • Izpustimo vezniško besedo, namesto osebne glagolske oblike poiščemo ustrezno besedno zvezo. • Razveselilo me je, dasi me (ti)povabil. TVOJE VABILO ME JE RAZVESELILO

  13. Opazovali smo, kako se giblje sonce. OPAZOVALI SMO GIBANJE SONCA. • Kjer so bile razvaline gradu je, je zrasel hotel. NA RAZVALINAH GRADU JE ZRASEL HOTEL. • Odgovarjal je tako, da se je jezil. ODGOVRJAL JE JEZNO

More Related