Psychopathology in Sport: Understanding and Addressing Mental Health Issues in Athletes

1. Psihopatologija v športu asist. mag. Borjana Kremžar Jovanović, spec. klin. psih. Ljubljana, 4. 3. 2019

2. Psihopatologija v športu • laični (in strokovni) javnosti - prepričanje, da je med elitnimi športniki nizka pojavnost duševnih motenj • vzrok • idealizacija vrhunskih športnikov • predstava, da so lahko uspešni športniki le mentalno močni posamezniki • ni prostora za psihične težave • več avtorjev ugotavlja, da lahko intenziven trening na najvišjem nivoju privede do različnih zdravstvenih težav • resnejših psihopatoloških motenj - vendar na tem področju še vedno malo resnih raziskav • posledice • slabo izdelan sistem za zgodnje zaznavanje duševnih motenj pri športnikih • premalo usposobljenih strokovnjakov, ki bi športnikom z duševnimi motnjami nudili pomoč

3. Športna klinična psihologija (ŠKP) in športna psihiatrija (ŠPtr) • ukvarjata z diagnostiko in zdravljenjem psihičnih motenj pri športnikih kot nadgradnjo uporabe psiholoških pristopov za povečanje učinkovitosti (športna psihologija) • zadnjih trideset let športna psihiatrija, zadnjih dvajset let športna klinična psihologija • premik v destigmatizaciji duševnih motenj pri športnikih • informiranje zdravstvenih strokovnjakov in javnosti, da duševne bolezni pri športnikih dejansko obstajajo • stigma in slaba raziskanost področja kljub temu še vedno ostaja

4. Športna klinična psihologija (ŠKP) in športna psihiatrija (ŠPtr) • (ožje) diagnostika in zdravljenje psihičnih motenj pri športnikih • (širše) • mentalni izziv, s katerimi se srečujejo športniki (zloraba in odvisnost od prepovedanih PAS in alkohola, problematika dopinga, motnje hranjenja, osebnostne motnje, depresija, bipolarna motnja, anksiozne motnje, PTSM, suicidalnost, poškodba glave, psihoze) • različna psihosocialna vprašanja, ki se nanašajo na športnike (odvisnost od telesne aktivnosti, spolno nadlegovanje, vloga kulture v športu, etična vprašanja)

5. ŠKP + ŠPtrvs športna psihologija • prekrivanje • enotne: v prispevku k izboljšanju dobrobiti športnikov, znotraj ali zunaj tekmovalnega polja • različne: • ŠP - strategije in tehnike za izboljšanje športnikovega dosežka • ŠKP, ŠPtr - bolj naslavljata etiologijo in zdravljenje psihičnih težav pri športnikih • sodelovanje vseh zelo dobrodošlo, nujno (splošno dobro funkcioniranje, „polovimo“ proti psihiatrično nastrojene)

6. Depresija pri športnikih • kaj je? • znižano razpoloženje • psihiatrični sindrom (DSM V.) • D razpoloženje • izguba interesa • izguba/povišanje teže • miselna upočasnjenost//fizična • utrujenost • občutki ničvrednosti • težave s koncentracijo • ponavljajoče misli o smrti/suicidalne ideacije • oškodovanost funkcioniranja • ne povzročeno s PAS

7. Depresija pri športnikih • DSM V. uporaben za klinike, tipični simptomi depresije za podskupino lahko nekoliko odstopajo • manj pogosto klasični simptomi žalosti • simptomatika v obliki: • iritabilnosti • slabših dosežkov na treningu in na tekmovanjih • pretreniranosti • izgube veselja do tekmovanja • zlorabi alkohola in PAS

8. Depresija pri športnikih • Burton, 2000 (avtor učbenika iz športne psihiatrije) pregled več epidemioloških študij – pogostost razpoloženjskih motenj v populaciji enaka kot v splošni populaciji • faktorji depresivnosti med športniki: • pretreniranost (vzrok/simptom depresije; diferenciacija težavna) • socialni odnosi • »športna upokojitev« • športne poškodbe (psihološke posledice popoškodbenih odzivov)

9. Depresija pri športnikih – diagnostični pripomočki • zaenkrat nobena od študij še ni raziskala senzitivnosti ali specifičnosti psihometričnih presejalnih inštrumentov za diagnozo depresije pri športnikih • uporabimo lahko PDS, ki uporabljamo v splošni (klinični) populaciji • BDI, ZDS, HDI • edini inštrument za oceno depresije pri športnikih – Baronov DepressionScreenerforAthlets – PRESEJALNI, NE DIAGNOSTIČNI

10. BDSA

11. Samomorilnost • Baumova je analizirala medicinsko literaturo na temo suicidalnosti med športniki • v letih 1960 do 2000 je identificirala 71 primerov športnikov, ki so razmišljali, poskusili ali naredili samomor • povprečna starost: 22,3 leta • 61 moških, 10 žensk • 66 • nogometaši, košarkarji, plavalci, igralci baseballa ter posamezni športniki iz različnih panog

12. Samomorilnost • etiološki dejavniki suicidalnosti pri športnikih: • športna poškodba (CŽS) • „športna upokojitev“ • specifični osebnostni dejavniki (perfekcionizem, impulzivnost) • zloraba PAS (alkohol, legalno predpisani narkotiki) • druge motnje iz osi I (motnje hranjenja (A), anksioznost, depresivnost) • Med motnjami hranjenja je v tem kontekstu izstopajoča anoreksija, ki je povezana s številnimi športi in je psihiatrična motnja z eno od najvišjih stopenj mortalitete in sicer med 9 in 12 %. Tretjina smrti je direkten rezultat samomora. • Kot potencialne dejavnike tveganja za suicidalno vedenje med športniki izpostavlja avtorica še ostale dejavnike: • »pritisk doseganja zmage« • homoseksualnost • spolna zloraba (edinstvenost športnega okolja, več fizičnega kontakta med športnikom in trenerjem, pomanjkljivo oblečeni športniki, inherentno neravnovesje moči)

13. Zloraba substanc • pregled raziskav kaže na pozitivno povezanost med udejstvovanjem v športu in uživanjem alkohola • ne varovalnih učinkov športa v smislu manjše porabe alkohola • zloraba alkohola variira v odvisnosti od spola, starosti, športne panoge in kvalitete športnika • najpogosteje zlorabljajo alkohol starejši elitni športniki v skupinskih športih • Zakaj? • redukcije stresa • nagrada za dobre dosežke • kar nekaj športnikov poroča, da so zaradi zlorabe alkohola imeli slabši nastop na tekmovanju ali na treningu • pri mlajših več več zlorabe marihuane (vseeno manj kot v splošni populaciji; dopinške kontrole?) • šport se vendarle pokaže tudi kot varovalni faktor na področju zlorabe substanc - športniki značilno redkeje poslužujejo tobaka in trdih drog kot nešportniki

14. (Blaga) poškodba glave • dokazi novejših študij kažejo proti konvencionalnim prepričanjem, da je okrevanje po (pri športu pridobljenem) pretresu možganov hitro, brez rezidualnih deficitov • več je dokazov, da blago TBI spremljajo fizični, nevrokognitivni in emocionalni simptomi ter odgovarjajoči nevrološki korelati (mesece ali leta po poškodbi) • simptomi: • glavoboli, vrtoglavica, slabost, zmedenost, težave z ravnotežjem • kognitivni deficiti, težave s spanjem, občutljivost na svetlobo • ti simptomi so rezultat fiziološke poškodbe živčnega tkiva in odgovarjajočih nevrometabolnih sprememb • dolgoročne posledice pretresa možganov: • (več nevroloških in psihičnih motenj kasneje v življenju): • Alzheimerjeva bolezen • kronična travmatske encefalopatija • PTSD • zloraba substanc, anksioznost in depresija… • „demenca pugilistika“ (večkratni pretres možganov – udarci v glavo, boksarji)

15. Motnje hranjenja • prevalenca MH od 18ih % med „non leaness“ športniki do 47% pri „leaness“ športnikih • pogosteje med ženskami in v panogah, kjer telesna teža vpliva na rezultat in morajo biti športniki posledično vitki • variirajo glede na šport - športih s težnostnimi kategorijami (borilni športi, veslanje), v športnih, kjer ocenjujejo slog (gimnastika, umetnostno drsanje) in športnih, kjer nizka telesna masa prinaša prednost (smučarski skoki, športno plezanje) • pogosteje: • tisti športniki, ki znižujejo težo z namenom izboljšave rezultatov • tisti športniki, ki so manj zadovoljni s svojo samopodobo in/ali so že dalj časa neuspešni

16. Motnje hranjenja • športniki - vzorce hranjenja in način vadbe podobne kot anoreksični bolniki, vendar ne ustrezajo vsem kriterijem • z namenom diferenciacije enih in drugih motenj začeli uporabljati izraz anorexiaatletica • znižanje telesne teže v želji po izboljšanju športnih dosežkov in športnih nastopov • ni v priznanih klasifikacijah • po izgubi teže, sledi nihanje teže… večinoma spontano izboljšanje ob koncu kariere • ob vzorcih anoreksije, se pri športnikih pojavljajo tudi druge motnje hranjenja • Znani so primeri bulimije (Amanda Beard), najpogosteje pa so (tako kot v splošni populaciji zastopane) OSFED (DSM V: otherspecifiedfeedingoreatingdisorder).

17. Amanda Beard • perfekcionizem • „Hiperorganizirana, „a neatfreak“, kompulzivna: imenujte to, kot želite, potrebovala sem red. Vse moje stvari so bile popolne. V šestem razredu OŠ je moja miza izstopala kot osamljen otok v morju kaosa. Moji svinčniki so bili poravnani po višini zraven kemičnih svinčnikov na vrhu mize, domača naloga in zapiski so bili na levi strani, knjige na desni. Če so sošolci s svojimi nahrbtniki podrli moj zaslon, sem v trebuhu začutila hladen občutek, ki je izginil šele, ko so bile stvari spet na svojem mestu.“ • „Nihče mi ni nikoli rekel, da moram pospraviti sobo. Vedno je bila čista.“ • „Ni bila samo soba tista, ki sem jo čistila. Preden je prišla na obisk katera od mojih prijateljic, sem očistila celotno hišo. In to ni pomenilo samo, da je bila urejena, ampak da je bila hiša „globoko“ čista.“

18. Amanda Beard • samopoškodbeno vedenje • … po tem, ko se je v enem od prepirov s tedanjim partnerjem ranila do krvi… „Pogled na majhen madež krvi me začuda ni prestrašil. Nenavadno, ampak prišel je kot olajšanje… Jeza, ki se je kopičila v meni, je bila sproščena z rezi… Po prvem poskusu, je rezanje postalo zdravilo.“ • „Rezala sem se samo v stanjih ekstremnega stresa… nisem rezala zato, da bi krvavela, ampak zato, da bi se pomirila…“ • motnje hranjenja/samopodoba • „Tema teže je bila daleč najbolj popularna tema v slačilnici, med garderobnimi omaricami… premagala je celo temo plavanja in fantov… punce so komentirale, kako so debele, kako morajo na dieto, kakšen trebuh imajo…“ • … po eni od obilnejših večerij… „Ne morem imeti te hrane v sebi. Moram jo spraviti ven…“ Takrat je prvič bruhala… • „Moje bruhanje ni imelo urnika ali vzorca, v izjemnih obdobjih se je dogajalo tudi po večkrat na dan…“

19. Amanda Beard • puberteta, telesne spremembe… • negativno samovredotenje, samopodoba („To sem naredila, ker sem grozen človek in ker ne morem narediti ničesar prav… Jaz sem strup in ostali ljudje bodo nastradali zaradi mene…“ • pritisk javnosti, pritisk tekmovanja • zloraba substanc (alkohol, ostale droge)

20. Perfekcionizem Je multidimenzionalna osebnostna dispozicija, ki jo označuje: • postavitev visokih standardov glede lastne predstave • posameznikovi dvomi v sposobnosti glede opravljanja naloge • težnja k negativnemu odzivanju na napake in enačenju napak z neuspehom • posameznikova drža do urejenosti in reda • samokritičnost • samokaznovanje • prizadevanje za doseganje popolnosti • izogibanje napakam

21. Perfekcionizem prilagojene oblike neprilagojene oblike postavljanje previsokih zahtev glede na sposobnosti in spretnosti doživljanje negativnih posledic ob subjektivnem neuspehu pretirana zaskrbljenost zaradi napak povezanost s socialno anksioznostjo depresivnostjo • visoki standardi • motivacija za dosežke • organiziranost

22. Kako vplivamo na perfekcionizem (1)? • vedenjski eksperiment • je planirana eksperimentalna dejavnost, s katero testiramo (ponavadi nefunkcionalna) prepričanja • skušamo ustvariti nova, bolj funkcionalna prepričanja

23. Primer vedenjskega eksperimenta - učiteljica • Prepričanje: “V izogib temu, da se bodo starši pritoževali, moram poročilu za vsakega otroka nameniti 5 ur dela.” • Vedenjski eksperiment: učiteljica naj naredi polovico poročil po starem (5 ur) in polovico poročil v bistveno krajšem času (pol ure). • Predvidevanja: • Starši otrok, ki jim je namenila po 5 ur, se ne bodo pritoževali. • Starši otrok, ki jim je namenila krajši čas se bodo pritoževali in bo zaradi tega pri podajanju poročil zelo anksiozna. • Rezultati: Nihče od staršev se ni pritožil, tudi ne v skupini staršev otrok, ki jim je učiteljica namenila manj časa. • Zaključek: za učiteljico so bili rezultati eksperimenta presenetljivi; ugotovila je, da je za pisanje porabila veliko preveč časa. • Novo prepričanje, ki ga je na podlagi eksperimenta osvojila: “Tudi v krajšem času lahko napišem dobra poročila, na katera starši nimajo pripomb.”

24. Primeri vedenjskih eksperimentov pri perfekcionizmu • Delamo seminar pol ure namesto dve uri. • Pošljemo e-mail, ki ima nekaj napak. • Pustimo sobo malo razmetano. • Pridemo na srečanje 15 minut prepozno.

25. Kako vplivamo na perfekcionizem (2)? • Time management

26. Kako vplivamo na perfekcionizem (3)? • Naloga: Korekcija miselnih izkrivljanj • Selektivna pozornost: “Pomembni so samo dosežki.” • Realistično mišljenje: • Črno-belo mišljenje:” Če nisem najboljši v kolektivu, sem ničvreden.” • Realistično mišljenje: • Katastrofiziranje: “Če projekta ne zaključim pravočasno, bom zagotovo odpuščen.” • Realistično mišljenje: • Minimaliziranje: “Tista pohvala, ki sem jo dobil, res ni pomembna .” • Realistično mišljenje: • “Moram” mišljenja: “Moj govor mora biti popoln.« • Realistično mišljenje:

27. Na kaj biti pozorni? • Športniki niso imuni na psihi čne težave • priporočljivo je pojasniti tako športnikom kot njihovim staršem, trenerjem in ostalim športnim delavcem, da tudi športniki niso imuni na psihične težave, vključujoč samomorilnost • osredotočeni na opozorilne znake (rizičnost za psihopatologijo) • izguba navdušenja za trening • upadla drža • izpuščanje treningov • nezmožnost doseganja zastavljenih ciljev na treningu • pretirana samokritičnost/previsoki standardi za lastne dosežke • iritabilnost • zloraba substanc • izguba na teži • športna poškodba (CŽS) • „ne doseganje pričakovanj“ • specifične osebnostne poteze

28. Namesto zaključka https://www.youtube.com/watch?v=y-KHDNlP5uU • Hvala za pozornost!