GOSPODARSKO PRAVO

1. Pacta sund servanda GOSPODARSKO PRAVO mag. Davor Mandič

2. PRAVO IN DRUGA POMEMBNA DRUŽBENA PRAVILA

3. POJEM PRAVA • Pravo je skupek družbenih pravil, s katerimi na organiziran in prisilen način urejamo temeljna razmerja v družbi. • Pravo usmerja človekovo obnašanje in omejuje njegovo svobodo. • Spoštovanje družbenih pravil je odvisno od človekove volje in zavesti.

4. TEORIJA PRAVA

5. PRAVNO PRAVILO • Pravna norma oziroma pravno pravilo zavezuje k določenem družbenem vedenju in ravnanju. Pove, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v družbenih razmerjih.

6. ZGRADBA PRAVNEGA PRAVILA 1) HIPOTEZA (določa okoliščine, v katerih je potrebno ravnati po dispoziciji). 2) DISPOZICIJA (določa ravnanje subjektov) • zapovedujoča(dolžnosti plačevanja davkov, obveznost vojaščine, dolžnost pričanja …), • prepovedujoča (prepoved nekomu vzeti življenje drugemu, prepoved pranja denarja…), • c) pooblaščajoča (nekomu nekaj dovoljujejo – nas pooblaščajo – npr. pooblastilo, da upnik lahko toži dolžnika). 3) SANKCIJA (določa ukrepe, če naslovljenec ne ravna v skladu z dispozicijo, ko bi glede na okoliščine moral).

7. VRSTE SANKCIJ

8. PRAKTIČNI PRIMER Označitev oseb pri delu in pri izvajanju izrednega prevoza na cesti 8. člen (1) Osebe, ki izvajajo gradbena, vzdrževalna ali druga dela na cestah, ki niso popolnoma zaprte za promet vozil, in osebe, ki pri izrednih prevozih opravljajonaloge na cesti zunaj vozila, morajo nositi oblačila živo oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, ki so dobro vidna tudi z večje razdalje. (3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. HIPOTEZA DISPOZICIJA SANKCIJA

9. PRAKTIČNI ZGLED HIPOTEZA DRUŽBA MORA PRI SVOJEM POSLOVANJU UPORABLJATI FIRMO V OBLIKI, V KAKŠNI JE VPISANA V REGISTER (čl. 19.1 ZGD). Z DENARNO KAZNIJO OD 5. DO 15. MIO SIT SE ZA GOSPODARSKI PRESTOPEK KAZNUJE DRUŽBA, ČE PRI SVOJEM POSLOVANJU NE UPORABLJA FIRME V OBLIKI, KOT JE VPISANA V REGISTER (čl. 570.1.2 ZGD). SANKCIJA DISPOZICIJA

10. VRSTE PRAVNIH PRAVIL Abstraktne - glede na primer - Konkretne Splošne – na koga se nanaša - Posamične Abstraktna – se nanaša na nek v naprej namišljeni primer (npr. kdor se ukvarja s pranjem denarja – že v naprej predvidimo, da bo to nekdo storil). Splošna - se nanaša na neindentificirane (neimenovane) subjekte (npr. delavec, dijak, uradna oseba, učitelj). Posamična – se nanaša na individualno osebo. Konkretna – se nanaša na konkreten primer.

11. ZGLED (1) Voznik, ki hoče peljati mimo udeleženca cestnega prometa, vozila, objekta ali ovire na vozišču, sme to storiti po levi ali desni strani, če ima dovolj prostora, pri čemer ne sme ovirati udeležencev cestnega prometa, ki vozijo oziroma prihajajo z nasprotne smeri. Če mora pri tem spremeniti smer vožnje, mora paziti na promet za seboj in spremembo smeri nakazati s predpisanim znakom. (7) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

12. VRSTE PRAVNIH PRAVIL • kogentne (ius cogens) , • dispozitivne, • striktne (jasne in nedvoumne), • elastične (npr. razumen rok za sodbo).

13. PRAVNA NAČELA • Pravno pravilo izraža tip vedenja in ravnanja, pravno načelo pa posreduje le vrednostno merilo (npr. vestnost, poštenost). Pravna načela usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil. • V širšem pomenu uvrščamo med pravna načela tudi vodila, kot so načela ustavnosti in zakonitosti.

14. PRAVNA RAZMERJA - Pravno razmerje je razmerje, ki je pravno urejeno. - Družbeno razmerje je pravno urejeno, če so določenepravice in obveznosti subjektov tega razmerja • Subjekti vstopajo v pravna razmerja iz različnih vzrokov, najpogosteje zaradi zadovoljevanja svojih potreb. • Bistvene sestavine pravnega razmerja so: • pravni subjekti, • pravice in obveznosti (vsebina pravnega razmerja), • predmet pravnega razmerja.

15. PRAVNI SUBJEKT S pojmompravnisubjektoznačujemonosilcapravic, obveznosti in pravnihrazmerij. Pravnisubjekt je: -fizičnaoseba (človek), - pravna oseba (določenedružbenetvorbe-združbeoseb, organizacije) (načelo NUMERUS CLAUSUS).

16. FIZIČNA OSEBA • človek, vsak posmezik, v tujem pravu naravna oseba, v procesnem pravu jo imenujemo stranka. • Ima osebno sposobnost, ki jo sestavljata pravna in voljna sposobnost.

17. FIZIČNA OSEBA IN SPOSOBNOST

18. PRAVNA SPOSOBNOST • sposobnost biti subjekt pravic in obveznosti (pravno dovoljenih) • pridobi se z rojstvom, posebnosti nasciturus (dedna pravica, pravica do povračila škode), preneha s smrtjo • splošna pravna sposobnost (osebi ni potrebno izpolnjevati nobenega pogoja, da postane nosilec določenih pravic in obveznosti • posebna pravna sposobnost (oseba mora izpolnjevati določene pogoje (oporočna, dedna sposobnost) • kako in ali bo subjekt pridobil pravice in obveznosti je odvisno od voljne sposobnosti

19. VOLJNA SPOSOBNOST • ločimo poslovno in deliktno sposobnost • poslovna sposobnost je sposobnost z lastno voljo vstopati v pravna razmerja, sprejemati pravice in obveznosti in odgovarjati za posledice svojih dejanj (popolna in delna sposobnost) • deliktna sposobnost (sposobnosz za nedopustna (protipravna dejanja), v civilnem pravu sposobnost za škodno ravnanje in odškodninsko odgovornost

20. PRAVNA OSEBA • umetna tvorba • elementipravneosebe so personalni in stvarnisubstrat, organizacija in organiternamenpravneosebe • pravnaosebaobstaja v dvehoblikah in sicerkotzdruženjeoseb (universitaspersonarum) in kotnamenskopremoženje (universitasbonarum). • gledena sistem pravaločimopravneosebejavnega in zasebnegaprava.

21. PRAVNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB • ne more biti nosilec določenih pravic, ki jih lahko imajo samo fizične osebe • pravne osebe zasebnega prava imajo posebno pravno sposobnost • funcionalno opredeljena (vezana na namen) • teorija ULTRA VIRES

22. POSLOVNA I DELIKTNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB • pravne osebe nimajo poslovne sposobnosti • Pravna oseba pa ima polno deliktno sposobnost, kar pomeni, da odgovarja za ravnanja posameznikov, ko delujejo za pravno osebo.

23. PRAVICE IN OBVEZNOSTI V PRAVNEM RAZMERJU • Osrednjaprvinapravice je možnost, dapravnisubjektnadoločennačinravna (facultasagendi). • Vsebovana je v abstraktni in splošnipravninormi. • Pravnisubjektlahkonatanačinzadovoljujesvojeinterese, seveda pa morajobititi v skladu z pravom v konkretnidružbi. • Možnostravnanja (aktivnega, pasivnega) je pravnozavarovana.

24. DELITEV PRAVIC • Abstraktnapravica je sestavljenaizsplošne in abstraktnepravnenorme in vsebujeenegaalivečupravičenj.Konkretnapravicaizviraizabstraktnegaupravičanje, kidajesubjektomožnostravnanja (facultasagendi). • Absolutne so tiste, kiučinkujejozopervsakogar (ergo omnes), realativne pa učinkujejo le med osebamiznotrajrazmerja (inter partes). • Zapremoženjskepravice je značilno, dadajejodoločenopremoženjskokorist, ki se daizraziti v denarju. Nepremoženjskepravicedajejonepremoženjskekoristi.

25. PREDMET PRAVNEGA RAZMERJA • Predmetpravnegarazmerjalahkoopredelimokotvzrokalinamen, zaradikateregapravnisubjektivstopajo v konkretnapravnarazmerja. • Predmetobligacijskegarazmerja je izpolnitvenoravnanje. • V gospodarskihdružbah je temeljninamenustvarjanjematerilanih in drugihdobrinterustvarjanjedobička. • Temeljninamenrazmerja med starši in otroci je dosečiprimernovzgojo.

26. PRAVNI VIRI Pravnateorijaloči tri vrstepravnihvirov: 1)materialni (primarni) 2) formalni (sekundarni) a) heteronomni b) avtonomni 3) spoznavni

27. HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV U S T A V N O S O D I Š Č E

28. SPLOŠNO O SODSTVU V sistemuoblastipoznamozakonodajno, sodno in izvršilnovejooblasti. Temeljneopredelitve o vsebini in funkcijisodstva so vsebovane v ustavi (neodvisnostsodnikov, trajnostsodniškefunkcije, izvolitevsodnikov…). Zakon o sodiščihdoloča. da se sodniškafunkcijaopravljana: 1. okrajnihsodiščih, 2. okrožnihsodiščih, 3. višjihsodiščih, 4. VrhovnemsodiščuRepublikeSlovenije, 5. specializiranihsodiščih (upravno, delovno).

29. SPLOŠNO O SODSTVU Sodnofunkcijoodizvršilneločinekajpomembnihznačilnosti: - sodiščadelujejonainiciativodrugihsubjektov, -odločitvesodišča so dokončne in jih ne morejorazveljavitidruginosilcioblasti, - sodišča so priizvrševanjusvojefunkcijesamostojna in neodvisna, - nadzorujedelodržavneuprave (upravnosodišče), - nadzorujezakonodajno oblast (ustavnosodišče).

30. DRŽAVNO TOŽILSTVO Državni tožilci oz. tožilke izvajajo pregonstorilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, za katere je tako določeno z zakonom.

31. DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO Državno pravobranilstvo zastopa Republiko Slovenijo in določene subjekte (njene organizacije in organizacije v sestavi upravnih organov) pred sodišči in upravnimi organi.

32. NOTARIAT Notarji kot osebe javnega zaupanja, ki sestavljajo javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov;

33. ODVETNIŠTVO Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba. Opravljajo jo odvetniki kot svoboden poklic. Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.

34. PRAVNE PANOGE • Med temeljne pravne panoge uvrščamo: • ustavnopravo • civilnopravo • -stvarnopravo • -obligacijskopravo • -dednopravo • -družinskopravo • delovnopravo • gospodarskopravo • socialnopravo • upravnopravo • finančnopravo • kazenskopravo • mednarodnopravo