290 likes | 851 Views
VESOLJE. Petra Mahnič, Jure Henigsman, Lea Retelj, Barbara Markeljc, Tjaša Wolf, Nejc Ramovš. Astronomija. Astronomíja (grško: nómos - zakon o zvezdah ) je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago izvenzemeljskih pojavov v Vesolju.
E N D
VESOLJE Petra Mahnič, Jure Henigsman, Lea Retelj, Barbara Markeljc, Tjaša Wolf, Nejc Ramovš
Astronomija • Astronomíja (grško: nómos - zakon o zvezdah) je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago izvenzemeljskih pojavov v Vesolju. • Ástrofízika je mlajša veda, ki se ukvarja z uporabo fizikalnih zakonov pri astronomskih pojavih.
VESOLJE - definicija • Beseda vesolje ima v znanosti poseben pomen. Vesolje je največji možni obseg prostora skupaj z vso snovjo in sevanjem. Do kamor seže naš pogled, je vidno eno samo Vesolje.
ZGODOVINA • Okoli -3000 Babilonija, Egipt in Kitajska • Okoli -330 Aristotel Zemlja okrogla, Zemljina senca ob Luninih mrkih okrogel obris • Okoli -150 Hiparh sestavi katalog 1022 zvezd, v katerem so zvezde razporejene po siju na 6 magnitud; odkrije precesijo Zemlje in sestavi prve tablice za gibanje Lune in Sonca • Okoli +150 Ptolemej geocentrični sistem • +1543 Kopernik heliocentrični sistem
ZGODOVINA • +4. okt. 1957 V Sovjetski zvezi Sputnik 1. Začne se doba astronavtike. • +12. apr. 1961 Gagarin v vesoljski ladji Vostok 1 prvi obleti Zemljo. • +21. jul. 1969 Armstrong in Aldrian stopita na Luno. • +1977 Izstrelili sondi Voyager 1 in 2, ki sta poleteli proti zunanjim planetom in jih, skupaj s sateliti, tudi posneli (Jupiter 1979(1 in 2), Saturn 1980(1) 1981(2), Uran 1986(2), Neptun 1989(2)). • +1981 Prva izstrelitev vesoljskega čolnička (taksija) Space Shuttlea +1989 Izstrelili sondo Galileo, katere cilj je bil Jupiter in njegove lune, do Jupitra je prispela leta 1995.
TEORIJA NASTANKA VESOLJA • Najbolj verjetna prapok ali velikegi pok, • Vse, kar vidimo danes od Zemlje do kozmičnega horizonta. Začetek kot gosta in vroča ter zelo majhna zmes energije in materije. • Teorija pojasnjuje, kako je raztezanje in ohlajanje vroče mešanice delcev in fotonov pripeljalo do vesolja galaksij in zvezd, kot ga vidimo danes. • Koncem dobe jeder doba atomov vesolje sestavljala mešanica atomov in plazme.
Enote za razdalje v astronomiji • Svetlobno leto (svetloba v enem letu) – 1s.l. = 9.46 * 1012 km • Astronomska enota (Sonce – Zemlja) – 1a.e. = 1,5 * 108 km • Parsek (1.a.e pod kotom 1°) - 1 pc = 3,26 sv.let = 30,9 * 1018
Širjenje vesolja • Najpomembnejši rezultat kozmologije, da se Vesolje širi, izhaja iz opazovanj rdečih premikov in določitve Hubblovega zakona
Galaksija • Galaksija je velika skupina zvezd • Gravitacijska silaskupaj • Jate po več 100 • Z očesom Andromeda • Rimska ali Mlečna cesta
Osončje • Osončje ali tudi sončev sistem ali sončev sestav planetni sistem, katerega edina zvezda je Sonce in okoli katerega kroži devet planetov
Kometi • Komèt ( zvezda z lasmi, iz komé - lasje) ali repatíca je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljen pretežno iz ledu.
SONCE • je edina zvezda našena Osončja • glavno telo našega Osončja. • Planet Zemlja in njeni sestrski planeti, tako drugi zemeljski planeti kot plinski velikani, krožijo okoli Sonca. • Naše sonce je velikanska vrteča se krogla žarečih plinov • Večina vodika (73%, Helij 24%, oglijk, kisik,..) • Električni delci polarni sij
ZVEZDA • je sijoče plinsko nebesno telo • velika masa, • vidno na nočnem nebu. • Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, kot toploto. • Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja in njihove razdalje od nas.
PLANETI • ( pohajkovalci) • je masivno telo, ki kroži okoli zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja. • Do novembra 2004 je znanih 133 planetov. • Vsi novoodkriti menujejo tudi »eksoplaneti«. • Verjamejo, da planeti nastanejo iz sesedajoče meglice
Merkur (☿) • Venera (♀) • Zemlja (♁) • Mars (♂) • Jupiter (♃) • Saturn (♄) • Uran (♅) • Neptun (♆) • Pluton (♇)
ASTEROID • Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca. Asteroid je vrsta malega planeta (oziroma planetoida). Asteroidi so veliko manjši od planetov • Medplanetni disk • Mars - Jupiter
Planet X • je domnevni planet za Plutonom. Njegov obstoj so predvidevali na podlagi navideznih motenj Neptunovega tira. • Lowell je imenoval ta hipotetičen planet planet X (X za neznano). • Prvič ob koncu leta 1909 in drugič v začetku leta 1913 • Izračunov na podlagi motenj tirov Urana, Saturna in Jupitra.
http://www.space.com/searchforlife/arecibo_message_991112.htmlhttp://www.space.com/searchforlife/arecibo_message_991112.html