FRANCE BEVK KAPLAN MARTIN ČEDERMEC

1. FRANCE BEVKKAPLAN MARTIN ČEDERMEC PRIPRAVIL: ALEN KOLMAN 9 . A SLOVENŠČINA

2. 1. ŽIVLJENJEPIS PISATELJA: • Rojen je billeta 1890 v ZakojcahpriCerknem • Bil je slovenski pisatelj, ljudskipripovednik in slovenski realist. • Po končaniosnovnišoli je šelkottrgovskivajenec s sedemnajstimileti v učiteljskošolo IZDAJA DIJAŠKI LITERARNI LIST ALFA

4. Po maturi, leta 1913, je šelučit v domačehribe, v vas Orehek, kasneje pa je bilpremeščenv NovakenadCerknim. • Štiriletapomaturi je moral navzhodnofronto.Med vojno so gapreganjalizaradiprotiavstrijskegamišljenja.

5. Protikonculeta 1920 se je kljubfašističnemupritiskuvrnil v Gorico in ohranjal slovenski jezik s svojimiromani. • Bil je tudi v fašističnem zaporu Spomladileta 1935 je bilskupaj s Francetom Stoletom in JosipomVidmarjem v Španiji. Leta 1943 je pobegnilizzapora

7. Po drugisvetovnivojni je najprejživel v Trstu, nato pa v Ljubljani, kjer je leta 1970 umrl. • PrebivalciNoveGorice so mu v velikozahvalo s ponosompostavilispomenik, ponjem se imenujetudicentralnitrg, pravtako pa tudiknjižnica.

9. BEVKOVA LITERARNA DELA • Bevkovoliterarnodelo je zeloobsežno, sajzajemapesmi, zgodovinske in sodobneromane, novele, povesti, črtice, drame, pesmi, filmskescenarije in prevode. Ko so ob Bevkovisedemdesetletnicinarediliseznamnjegovih del, so ugotovili, da je napisalčez 100 knjig.

10. Napisal je : • dve pesmi(Pesmiin Smehskozisolze) • 54 del za odrasle(Kaplan Martin Čedermac, Tujakri, Človekprotičloveku, Črnasrajca, Umirajoči bog Triglav,in še druge) • 14 del za mladino(Iziskrepožar, Tatič, Jagoda, Lukec in njegovškorec, ter druge)

12. 2. KNJIŽENNO OBDOBJE: • FrancetaBevkauvrščamo v obdobje med obemasvetovnimavojnama. (1918-1941) • Kot v prejšnihobdobjih, je slovenski razvojtudi v tem časuzaostajalzaevropskim. Na Slovenskem je v tem času postal pomembenekspresionizem. • Književnost med obemavojnamadelimonadveobdobji – naprvo, v kateremprevladujeekspresionizem in nadrugo, v kateremprevladujesocialnirealizem.

13. Ekspresionizem Socialnirealizem • je bilsrednjeevropskamodernaknjiževnost in umetnostnasmer. • človekovorazklanost, krizo, tesnobo in odpor do civilizacije. • Največ je bilo novel, črtic in krajšihproz. • izražapredmetnostokoličloveka, konkretnerazmere in odnose v katerihživi. • Opisujeusodomalihljudi, kmetov, kmečkihdelavcev, njihovoživljenje in življenskenesreče • posvetilpredvsempesništvu in dramatiki

14. PISCI V TEM OBDOBJU -AlojzGradnik (1882-1967), ki je bilnajvečji slovenski pesnikkonservativnihidej. Tone Seliškar (1900-1969) je bilprvi slovenski proletarskipesnik in priljubljenmladinskipisatelj. PrežihovVoranc (1893-1950) je bilnajpomembnješi slovenski socialni realist. Mile Klopčič (1905-1984) je bilpredstavnikslovenskesocialnepoezije.

16. ROMAN • Knjiga Kaplan Martin Čedermac je roman • To je najobširnejšo epsko delo v prozi. To je pripoved, kiimaštevilnapoglavja, dogajanje je zapleteno in ponavadizajemadaljšečasovnoobdobje. V njemnastopamnožicaknjiževnihoseb • Delitevromanovgledenasnov: Viteške,Pustolovske,Zgodovinske,Vojne, Znanstveno-fantastične,Biografske,Psihološke, Družbenokritične,Kriminalne,Ljubezenske in Družinske

17. 3. OBNOVA BESEDILA: 1. POGLAVJE: • Čedermac je šedolgostrmelzaorožnikoma, kistaodhajalaizVrsnika. • Ponočiz njegovosestroKatinoodnesetakatekizme in molitvenike, ki so bilinapisani v slovenskemjeziku v cerkevsv. Mihaela • Natostaprispela do matere in Čedermacji je vsepovedal. Domovsta se vračalapozno in bilo je žezelotemno. • Naslednjidan je bilanedelja in vsivemo, da je v nedeljomaša. Čedermac je govorilpridigopolatinsko in nihčeganirazumel. • Po maši pa so se možjepogovarjali in celokregaligledepridige in jezika. Prišel je Čedermac in jim je rekelnaj se pomirijo in da so mu ukazali, damoragovoritiitalijansko.  

18. 2. POGLAVJE • Martin je bilpovabljennakosilo v Rupo, kjer je biložegnanje. Tistidan mu je zbolelamati. • Tam so bilikaplani: Potokar, Don Jeremija, Mornardini, Španjut, Orehovec in Skubin. Tam so se pogovarjali o pridigah in cerkvenihzadevah. Nato je zazvoniloZdravoMarijo in ko so zmolili so se poslovili in odšli. • Bilje petek in kostaprišelporočnik in zehteval, dapodpišelistino, dabomaševalpoitalijansko. Vendar se je uprl in odpeljalastaga v Čedadnazasliševanje. Po večurnemzasliševanju je lahkoodšelnazajdomov. • Srečalje kovačaVancaRakarja in on mu je povedal, da so pohišahpobiralislovenskemolitvenike in katekizme.

19. 3. POGLAVJE • Po maši so ostalesamoženske in so molilerožnivenec. Zatem je Čedermac doma bralknjigo, vendarga je motilhrupizkrčme. Nato mu je nekaženskaprišlapovedat, da se bostaVanc in Brtičstepla. Brtič je bilbesennaVancaker mu je rekel, da je odvaduh. • Po maši je k ČedermacupritekeldečekNanic in mu rekel, da mu matiumira. Odhitel je do nje. Govoritiskorajnivečmoglanjeneposlednjebesede so bile: » Martinac! Svetioče so našisvetiMaterijezikodrezali… To nipravično… To nidobro!« Umrla je protijutru. • Nato je Martin zbolel, vendarkmalutudiozdravel. Čeznekajdni so gačakaliotroci. Povabiljih je nasvojvrt in jedli so grozdje.

20. 4. POGLAVJE • Martin je iskalSkubina. Ker ganinašel je odšelnazajdomov in po poti je srečalzdravnikaSicilijanca z avtom. Ponudil mu je prevoz in Čedermacga je sprejel. Sicilijanec je opozoril Martina, dagaiščejo. • Doma zvečer je priČedermacuzaropotalo. Bil je Brtički je prišelČedermacaopozorit, da so prišliponj in mu svetovalnajzbeži. • Čedermacga je ubogal in zbežal do nadškofa v Videm. Škofu je vsepovedal a škofga je razočaralsaj mu je povedalda on ne more storitiničprotitemu. Čedermac se je razburil in močnougovarjalnadškofuzatoga je nadškofodslovil. • Koje prišel v Vrsrnik so ga tam čakalimožje. Vsejim je povedal. Doma ga je čakalaKatina

21. 5. POGLAVJE • Martin je obiskalSeverja in se mu izpovedal. Tistidan je bilzelovesel. Nato je ČedermacprespalpriSeverju, naslednjivečer pa se je odpravildomov. Katina je prineslavečerjo. • Naslednjidan je bilnedelja. Čedermac je govorilslovensko, peli so slovensko in molili so slovensko. To je bilanjegovaposlednjamaša. Pripridigi je govoril o slovenskemjeziku, o domovini, da ne smejopopustiti in damorajoobdržati slovenski jezik in se zanjboriti. Med mašo mu je postaloslabo in mislil je, da ne bodokončalmaše, daboprejumrl. • Doma mu je bilošeslabše. Bil je resnobolan in zunaj je padalsneg. Imel je glavobol in spomnil se je katekizmov, kijih je nesel v cerkevDonuJeremiji. Šeljih je iskat, vendar je komajhodil. Med potjo je videlVancaki je tekelnato pa šekrvavegaKlinjona. Tekel je domov in v zeloslabemstanjuprišeldomov. Tam je biltudi Don Jeremija, ki je sklicalmože. Mislil je, daboumrl, vendar mu je zdravnikrekeldabo do pomladizdrav

22. Bližala se je pomlad in Čedermac je skorajžeozdravel. Čeznekajdnistaprišla do njeganovkaplan in Potokar. Svetovalasta mu, naj se upokojida ne bi prišlo do kakšnihzapletov. Čedermac se je s težkimsrcemupokojil in Katina in on stašla v Krnico.

23. 4. KRAJ IN ČAS DOGAJANJA: • 4.1. Krajidogajanja: Vrsnik, Čedad, Krnica, Mije, Rupe, BeneškaSlovenija • 4.2. Časdogajanja: jeseni, pozimi, spomladi, okolileta 1933

24. 4.3. Sporočilobesedila: • Roman Kaplan Martin Čedermac, napisanleta 1938, je domoljubniodgovornajplodnejšegaslovenskegapisateljaFrancetaBevkanapreganjanjeslovenskegajezika v BeneškiSloveniji. Italijanskeoblasti so v 30. letih 20. stoletjaizganjaleslovenščinotudiizcerkva; upreti se temupotujčevanju, ki se mu niticerkvenivrhniuprl, je bilonevarno. Na to nevarno pot se je podalkaplan v vasiVrsnik.Po začetnemomahovanju, alinajubogaukazoblasti in mašuje v italijanščiniali ne, je v njemzmagalaljubezen do maternegajezika. Uporniduhovnikniostalneopažensaj so biliizdajalcitudi v slovenskihvrstah. GLAVNO SPOROČILO, TOREJ GOVORI O POMENU MATERNEGA JEZIKA.

25. 4.4. Tema: Tema je domovinska in opisuje ljubezen do jezika. 4.5. Pripovedovalec: Pripovedovalec je tretjeosebni. 4.6. Opis oseb: GLAVNE: • KAPLANMARTINČEDERMAC: Je vzkipljiv, strog do sestreKatine in zavedenSlovenec. Bil je zelonavezanna mater in imavelikoprijateljev.

26. KATINA: Je Čedermacovasestra, živiprinjem in mu kuha, STRANSKE: • DONJEREMIJA MORNARDINI • OREHOVEC • BREŠKON

27. ŠPANJUT • MARTINOVA MATI Je zelonavezananaČedermaca. Živi v Krnici. • KOVAČVANCRAKAR • BREŠKONKA • MJUTKA Je Breškonkinanečakinja, ki je duševnoprizadeta

28. 5. NAJLJUBŠI DOGODEK ALI SITUACIJA: • To je dogodek, ko se Čedermac upre orožnikoma in v cerkvi govori slovensko, kljub ukazom naj govori v italjanščini. Pripridigi je govoril o slovenskemjeziku, o domovini, da ne smejopopustiti in damorajoobdržati slovenski jezik in se zanjboriti. Ta dogodek se takokotmeni, tudidrugimosebam v zgodbizelovtisnil v spomin.

29. 5. MNENJE O KNJIGI: • Mojeosebnomnenje in razmišljanje o knjigi je, da je knjigazelozanimiva in napeta, sajnikoli ne veškaj se bozgodilo. Knjiga je tudizelopoučna in pomembnaza slovenski jezik, sajče se takratČedermac ne bi upr, danes mi ne bi govorili v slovenskemjeziku. V tejknjigisem se naučil, da ne smemozatiratislovenskegajezika in govoriti v slengu, ampak v maternemjeziku. Naučilsem se tudi, da se ne smemobatispregovoritikar so namrekli, da ne smemo, čevemo, da je prav.