Linux 2

1. Linux 2 tar požarni zid OpenSSH Samba

2. Ustvarjanje uporabnikov in skupin • Uporabnike in skupine lahko administriramo le kot root • Sistemski klici|Administration| Users and Groups • Ukaz groupadd (ustvarjanje skupine)groupadd grupa • Ukaz useradd useradd –d /home/janez –s /bin/bash janezpasswd janezuseradd –G grupa janez • Baza uporabnikov /etc/passwd • Baza zakodiranih gesel /etc/shadow

3. Administriranje uporabnikov • Dodajanje v skupinousermod –G grupa janez • V katerih skupinah je uporabnik?groups janez

4. Tar • Namenjen za arhiviranje in stiskanje datotek. • Če samo združimo datoteke, damo ponavadi novi datoteki končnico .tar, če pa še stisnemo pa še končnico .gz • Stiskanje • tar -czf v_kaj.tar.gz kaj • Odpakiranje • tar -xvzf kaj.tar.gz • Alternative bzip, zip, unzip.

5. Root in sudo • Pri večini distribucij Linuxa je root uporabnik z vsemi pravicami - administrator. • Pri Linux-u Ubuntu (Debian) se lahko ukaze s pravicami root-a zaganja z ukazom sudo ukaz • V ukazno lupino za root:sudo bash • Če ima root definirano geslo, lahko v lupino napišemo:su – • Sicer je sudo (root) geslo isto kot geslo prvega uporabnika.

6. Mrežne nastavitve • Mrežne kartice: /dev/eth0 oz. eth0, eth1,... • Sistemski klici|Administration|Networking • Nastavimo bodisi DHCP bodisi ustrezne podatke za statično IP številko. • Ukazifconfigizpiše mrežno konfiguracijo • Ukaza ifdown in ifup ustavita in ponovno zaženeta mrežno kartico:ifdown eth0ifup eth0

7. Mrežne nastavitve • Ukazi • ping • nslookup • route

8. Namestitve programov • Sistemski Klici|Administration| Upravitelj paketov Synaptic • Nameščanje popravkovapt-get updateapt-get install ime_paketa • Skladišča. Naslovi so opisani v /etc/apt/sources.list Poleg “uradnih” skladišč včasih lahko najdemo kakšne programe v kakšnih drugih skladiščih. Takrat dodamo naslove takšnih skladišč v zgornjo datoteko.

9. Požarni zid • Ves mrežni pretok gre čez požarni zid. • Požarni zid filtrira nezaželjen promet in nas s tem ščiti. • Privzeto se v Ubuntu Linux NE namesti požarni zid. • Namestimo požarni zid firestarter.apt-get install firestarter(če nam ne uspe naredimo najprejapt-get updatepo potrebi dodamo nova skladišča. • Po namestitvi zaženemo program firestarter iz ukazne vrstice

10. OpenSSH • Uporabljamo ga za varen (kodiran) dostop do oddaljenih računalnikov preko ukazne lupine. • Nameščen moramo imeti paket openssh-server in openssh. • ssh -l uporabnik imeracunalnika • Pošiljanje X informacij: • ssh uporabljamo v ukazni lupini, rezultat se vidi v grafični lupini • ssh -l uporabnik -X imeracunalnika

11. scp • Ukaz scp - secure copy - uporabljamo za varno kopiranje datotek iz enega računalnika na drugega. • na drugem računalniku moramo imeti uporabnika in ustrezno uporabniško ime. • scp kaj kam (podobno kot ukaz cp) • Zgledi: • scp test.txt janez@r3-8.fmf.uni-lj.si:~/podmapa • scp -r janez@r3-8.fmf.uni-lj.si:/home/janez .

12. sftp • Deluje podobno kot ftp • Prijavimo se z uporabniškim imenom in geslom • Interaktivna ftp lupina z odzivnikom sftp> • Hkrati smo v trenutni mapi na svojem računalniku in prijavljeni na drugi strani.

13. Ukazi za naš računalnik !mkdir imemape !cd mapa !ls sftp - ukazi • Osnovni ukazi na drugi strani • bye (izhod) • mkdir imemape • cd mapa • get datoteka (kopiranje naš -> drugi) • put datoteka (kopiranje drugi -> naš) • bin (podatki naj se prenašajo binarno) • ls

14. Prijava s pomočjo RSA ključev • RSA ključi omogočajo prijavo brez gesel. • Mi imamo privatni ključ. • Računalniku, na katerega se prijavljamo damo javni ključ. • Drug računalnik ob poskusu prijave: • Izbere neko veliko naključno število. • Ga zakodira z javnim ključem in pošlje k nam. • Naš računalnik: • Ker imamo samo mi privatni ključ, znamo samo mi odkodirati število. • Odkodirano število pošljemo nazaj k drugemu računalniku. • Drug računalnik • Če je število pravilno, nam drugi računalnik omogoči dostop.

15. Ključi • Zaženemo ukazssh-keygen -t rsa • Potrdimo predlagano mapo ~/.ssh/id_rsa • Dvakrat vnesemo geslo za zaščito privatnega ključa. • V ~/.ssh se generirata dve datoteki id_rsa.pub, ki je javni ključ, in id_rsa, ki je privatni ključ. • Mapo ~/.ssh moramo z ukazom chmod zaščititi na 755. • javni ključ s scp prekopiramo na drugi računalnik v delovno področje uporabnika na drugem računalniku, pod katerim se prijavljamo. • Prijavimo se na drugi računalnik in z ukazomcat id_rsa.pub >> ./ssh/autorized_keysdodamo javni ključ datoteki ./ssh/authorized_keys

16. Prijava z RSA ključi • Vsakič, ko se prijavljamo na drug računalnik (na katerem je nameščen javni ključ) se prijavimo z ssh ime@ime_drugega_računalnika • Vnesti moramo geslo za zaščito privatnega ključa. • Geslo za zaščito privatnega ključa se na lokalnem računalniku uporabi za dekriptiranje privatnega ključa (če nam ga kdo ukrade, si ne more pomagati z njim).

17. Prijava z RSA ključi • Če damo prazno geslo, moramo paziti, da nam kdo ne ukrade privatnega ključa. • Lahko uporabimo programe za shranjevanje zaščitnega gesla v eni seji npr. ssh-agentssh-agent /bin/bashssh-add ~/.ssh/id_rsa

18. Mount in /etc/fstab • Ukaz mount v vsej splošnosti lahko izvede samo root. • Drugi uporabniki lahko priklopijo kako mapo le, če je to navedeno v /etc/fstab. • Vrstica v fstab: • /dev/cdrom /mnt/cdrom udf,iso9660 noauto,owner,kudzu,ro 0 0 • prevozni3.fmf.uni-lj.si:/home/pub nfs,owner 0 0

19. fstab • Polja ločena s presledki: • naprava ali mapa na drugem računalniku dana v skupno rabo, • lokalna mapa priklopa, • z vejicami ločeni datotečni sistemi (brez presledkov vmes), • z vejicami ločene opcije (brez presledkov vmes) - user, ro, owner, gid=, mode=,noauto... • zadnji dve polji ponavadi postavimo na 0 0 (glej man fstab).

20. Samba • Omogoča nam, da dajemo mape v skupno rabo, tako da se jih da priklopiti na Linuxu in na Windows. • Za priklop mape dane v skupno rabo iz Windows računalnika na Linux računalnik, rabimo na slednjem le Samba odjemnika (client). • Če želimo dati mapo v skupno rabo na Linux računalniku, tako da jo lahko priklopimo v Windows sistemu, rabimo na Linux računalniku Samba strežnik (server).

21. Namestitev sambe • sudo apt-get install samba • sudo apt-get install smbfs • Ustvarjanje uporabnikov • sudo smbpasswd -a uporabnik • V datoteko /etc/samba/smbusersdodamo preimenovanja v oblikiuporabnik = “mrežno_ime"

22. Uporaba sambe • V /etc/samba/smb.conf naštejemo vse mape v skupni rabi • smb.conf mora vsebovati vrsticisecurity = user username map = /etc/samba/smbusers • S tem se dajo v skupno rabo delovna področja • Ponovni zagon strežnikasudo testparm sudo /etc/init.d/samba restart

23. Dajanje map v skupno rabo • Npr. mape /home/pub pod imenom public • V smb.conf na koncu [public] comment = Public Folder path = /home/public public = yes writable = no create mask = 0777 directory mask = 0777 force user = nobody force group = nogroup • Ponovno zaženemo strežnik

24. smbmount • Priklop smb mape dane v skupno rabo na mapo. • Če ga želi uporabljati navaden uporabnik, mora biti na ukazih /usr/bin/smbmnt in /usr/bin/smbumount nastavljen suid bit (kot root napišemo: chmod u+s /usr/bin/smbmnt, ...) • Uporaba: • smbmnt //racunalnik/mapa_v_sk_rabi /nasa/mapa –o username=uporabnik • smbumount /nasa/mapa • Uporabniška imena: std\\miha