INTERNETNA VARNOST

1. INTERNETNA VARNOST Pripravil: Mitja Zotti Vir: Safe.si

2. Dragi starši Raziskave kažejo, da je Internet med slovenskimi otroki zelo razširjen. Otroci in najstniki ga najraje uporabljajo za klepetanje, dostop do filmov in glasbe ter kot vir informacij, ki jih potrebujejo za izdelavo različnih šolskih nalog. Internet je realen del v življenjih današnje mladine. Mladi dandanes več časa namenijo brskanju po internetu, kakor gledanju televizije ali druženju s prijatelji. Vendar se moramo zavedati, da “virtualni” svet vsebuje enake neprijetnosti in nevarnosti kot “realni”. Otroci in mladostniki so najbolj ranljivi uporabniki interneta, saj tehnično sicer računalnik in internet obvladajo do popolnosti, toda zaradi svoje mladosti in neizkušenosti, pa tudi pretirane radovednosti, se lahko kaj hitro ujamejo v skrivne pasti interneta.

3. Kazalo • Internet • Nevarnosti • Zaščita • Družbene mreže • Nasveti

4. Internet • Kaj je Internet? Internet (tudi medmrežje, skrajšano iz angleškebesede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij.

5. Storitve interneta WWW(World Wide Web) - svetovni splet. Z brskanjem po spletu oz. spletnih straneh si lahko preko hiperpovezav ogledujemo besedila, grafiko, zvok ali pa opravljamo bančne storitve, kupujemo izdelke… Kadar želimo od spletnega pregledovalnika prikaz neke spletne strani, se ta poveže najprej s spletnim strežnikom, na katerem je stran shranjena, nato pa zahteva, da mu strežnik pošlje stran. Tako se prikaže na zaslonu. Takoj po končanem prenosu se povezava med našim računalnikom in strežnikom prekine. Vsaka datoteka ima za doseg svoj URL (Uniform Resource Locator) naslov. Uporablja se HTTP protokol. E-mail- Elektronska pošta sodi med najbolj uporabne storitve Interneta. Največja pozitivna lastnost je hitrost. FTP(File Trasfer protocol) – Ta storitev omogoča prenos datotek iz enega računalnika na drug. Največkrat se uporablja za prenos datotek »domačih strani« na strežnik. Drugo– Internet omogoča tudi kramljanje v realnem času npr. Skype, blogi, avdio-video konference, forumi, spletne klepetalnice, igramo igrice. Hkrati lahko programi povzročijo mnogo nevšečnosti; virusi, vdori… 

11. Nevarnosti • Računalniški črv • Računalniški virus • Trojanski konj • Phishing

12. Računalniški Virus Računalniški virus je programska koda, ki se je sposobna razmnoževati in prenašati v računalniku brez vednosti in volje uporabnika. Pred virusi se branimo s protivirusnimi programi, požarnimi zidovi in s sprotnim nameščanjem popravkov programja. Z zagonom okuženega programa se aktivira tudi virus, ki v ozadju preverja okolje in sproti okuži vse »zdrave« datoteke oz. programe s katerimi pride v stik. Virus se lahko razširi zelo hitro, še posebej v primeru, ko uporabnik tako datoteko/program z uporabo Interneta, diskete, CD-ja ali drugega medija posreduje drugim uporabnikom. Do nedavnega so bili virusi zmožni okužiti le datoteke programov (tipa .exe, .com), vendar so se s prihodom raznih skriptnih jezikov - macrojev v različnih programih (npr. Word, Excel, Outlook, ipd) virusi naselili tudi v datoteke dokumentnih tipov (.doc, .xls, .eml, .html, ipd).

13. Računalniški črv "Črvi se prav tako kot virusi razširjajo samodejno, s to razliko, da ne okužijo obstoječih datotek ali programov.„ Ostanejo aktivni v delovnem pomnilniku in se skušajo preko omrežja (Interneta) ter avtomatiziranih mehanizmov (npr. razpošiljanje e-pošte) operacijskega sistema razširiti na čim več računalniških sistemov. Večina tega početja je za uporabnika sprva neopazna, kasneje pa se lahko kaže v večji obremenjenosti - počasnosti sistema (zaradi nekontroliranega razpošiljanja črva na veliko število naslovov). Poleg tega večina črvov vsebuje tudi različne prijeme, ki izkoriščajo varnostne luknje v sistemu in s tem odpirajo t.i. »backdoor-e« (dostop in nadzor nad vašim računalnikom s strani tretjih oseb) in drugo (brisanje datotek, spreminjanje nastavitev, ipd).

14. TROJANSKI KONJ Ena od osnovnih različic škodljive programske kode je tudi trojanski konj. Običajno se predstavlja kot uporaben ali zabaven programček (npr. ohranjevalnik zaslona). Tako kot njegov legendarni soimenjak pa vsebuje tudi destruktivni del: medtem ko je program aktiviran, uničuje datoteke ali ustvari t.i. »back door-e«, ki omogoči tretjim osebam popoln nadzor nad vašim računalnikom in datotekami na njem (npr. kraja gesel).

15. Ribarjenje - Phising Phising pomeni zavajanje uporabnika z lažno elektronsko pošto ali spletno stranjo z namenom, da bi od njega pridobili zaupne podatke. Recimo uporabniški račun za spletno bančništvo, družabna omrežja ali priljubljena spletna igra.

16. Zaščita • Antivirusni programi • Požarni zid • Posodabljanje Win • Gesla • Varnostno kopiranje

17. Anti-virusni programi • Avast • MS Security Essentials • Eset NOD32 • KasperskyAntivirus • Panda • F-secure • NortonAntivirus • AVG • Avira

18. Kateri je „naj“ anti-virunsi program? Perfektnega proti-virusnika ni. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. Tale stran/e-pošta/datoteka je videti sumljiva. Ali naj odprem? Je pametna da nadaljujem? Če nisem prepričan, raje ne. Tako preprosto je to. Sodoben telefon ali tablica nista nič drugačna od namiznega računalnika in zanju veljajo enaka pravila.

19. Redno uporabljajte: AdvancedSystemCare - IOBIT

25. GESLA Pomembno je, da uporabljate gesla, ki so sestavljena iz kombinacije najmanj 8 črk, številk in posebnih znakov, uporabljajte tako male kot velike črke, med posebne znake pa pridejo v poštev: - += ! ? % ^ & * @ # $ ( ) [ ] \ ; : » / , . <> ~. Nikakor pa ne sestavite gesla kar tako iz vseh teh znakov, črk in številk, brez da bi v ozadju gesla stal nek pomen. Zapleteno geslo je namreč zelo enostavno sestaviti, vendar mora biti takšno, da si ga boste lahko zapomnili/a. Uporabljajte vrstni red znakov, ki si ga lahko zapomnite, vendar za ostale ni logičen. Kot primer, kako si lažje zapomnite svoje geslo: »5raNovak1!« Gesla nikakor ga ne shranimo v bližini računalnika (pod tipkovnico, na ekran, za ekran, v najbližji predal …), prav tako nikoli ne zapišimo na listek, da je to naše geslo. Geslo moramo namreč hraniti kot svojo skrivnost in ga zato ne smemo povedati nikomur drugemu V spletu uporabljajte različna gesla, saj ni dobro v primeru, če vam kdo ukrade eno geslo, da dobi dostop do vašega celotnega spletnega življenja - tako kot v resničnem življenju uporabljate različno geslo za bančno kartico ter geslo za ključavnico na kolesu. Izogibajte se geslom, ki imajo posebno povezavo z vami kot so npr: ime, priimek, partnerjevo ime, rojstni datumi in delom uporabniškega imena.

26. Družbene mreže Spletna družabna omrežja, kot so Facebook, Netlog, Myspace itd., so v nekaj letih svojega obstoja postala izjemno priljubljena med mladimi uporabniki interneta. Tovrstna omrežja so namenjena predvsem predstavitvi samega sebe z oblikovanjem lastnega profila, vzpostavljanju novih stikov ter ohranjanju prijateljstev. Preko spletnih omrežij je mogoče izmenjavati informacije, pošiljati in objavljati fotografije, videoposnetke, klepetati v živo, itd.

27. Pravila za varno mreženje • Pomagajte svojemu otroku razumeti, kateri podatki so osebni. • Podatkov o njih samih, družinskih članih ter prijateljih, kot so npr. polno ime, telefonska številka, domači hišni naslov oz ime šole, naj ne objavljajo javno ter naj jih na spletu ohranijo zasebne. • Otrokom priporočite, naj uporabljajo nastavitve zasebnosti,s čimer omejijo, kdo vse lahko vidi njihov profil v družabnem omrežju. • Otrokom svetujte, naj v družabnem omre-žju objavljajo le informacije, slike, komentarje, videoposnetke, za katere jim je vseeno, če jih vidijo tudi drugi. • Slike z norih zabav, žaljivi in obrekljivi komentarji ne sodijo na splet, saj so tam na voljo vsem uporabnikom interneta in ko se enkrat objavijo, tam ostanejo za vedno.

28. Pravila za varno mreženje • Otroke naučite, da bodo spoštovali tudi zasebnost drugih. Še posebej naj bodo previdni pri objavljanju osebnih podatkov drugih oseb brez njihovega dovoljenja, vključno s fotografijami. Zavedajo naj se, da je takšno početje lahko tudi kaznivo dejanje. • Spregovorite s svojim otrokom o spletnem nadlegovanju v družabnih mrežah. • Povejte svojim otrokom, da imajo lahko besede, ki jih tipkajo, in slike, ki jih objavljajo, posledice v resničnem življenju: prizadenejo tistega, ki jih prejme, in naredijo grd vtis o tistem, ki jih pošilja. • Otroci naj vam zaupajo, če se zaradi nečesa na spletu počutijo neprijetno. Neprimerne vsebine, kontakte oz. nadlegovanje jim lahko pomagate prijaviti na sami spletni strani družabne mreže, kjer obstajajo mehanizmi za prijavo zlorab.

29. Nasveti • Računalnik postavite v dnevni prostor in nikakor ne v otroško sobo. • Spodbujajte otroke, da svoje izkušnje z interneta delijo z vami. Uživajte na internetu skupaj z njimi. Obenem pa jih naučite, naj zaupajo svojim občutkom. Če jim je zaradi česarkoli na internetu nerodno, naj vam o tem povedo. • Če otroci obiskujejo družabna omrežja, uporabljajo programe za neposredno sporočanje, internetne videoigre ali druge internetne dejavnosti, ki zahtevajo uporabniško ime, s katerim se identificirajo, jim pomagajte izbrati primeren vzdevek in zagotovite, da ne razkriva nobenih osebnih informacij o njih. • Otrokom zabičajte, naj nikoli ne objavijo svojega/vašega naslova, telefonske številke ali drugih osebnih informacij, niti tega, kam hodijo v šolo ali kje se radi igrajo. • Otrokom prepovejte, da bi se kadarkoli sami sestajali s prijatelji z interneta. Pojasnite jim, da internetni prijatelji morda niso to, za kar se izdajajo. Srečanje dovolite na varnem in javnem kraju, pod pogojem, da ga nanj spremljate vi ali kakšna druga odrasla oseba, ki ji zaupate.

30. Nasveti • Učite jih, da je razlika med tem, kaj je prav in kaj ne, na internetu enaka kot v resničnem življenju. Spoznajo naj spletni bonton. Poučite jih, da pravila lepega vedenja niso nič drugačna, čeprav sedijo za računalnikom. • Otroke učite spoštovati lastnino drugih uporabnikov interneta. Pojasnite jim, da je nezakonito presnemavanje rezultatov dela drugih ljudi (glasbe, filmov, videoiger in drugih programov) povsem enako, kot da bi to ukradli v trgovini. • Otroke učite, da ni vse, kar preberejo ali vidijo na internetu, res. Spodbujajte jih, naj vas vprašajo, če niso prepričani. • Poskrbite za ustrezno zaščito računalnika z namestitvijo protivirusnih programov in požarnega zidu. Če tega ne zmorete sami, poiščite pomoč. • Skupaj z otroki postavite družinska pravila uporabe interneta, ki naj veljajo za vse. Med pravili naj bo tudi dnevna oz. tedenska časovna omejitev uporabe računalnika oz. interneta. Otroku ne morete biti primeren zgled, če se sploh ne zanimate, kaj počne na internetu.