ONTOLOGIJA

1. ONTOLOGIJA Fundamentalna ontologija UVOD Univerzalna ontologija Bivajoče kot bivajoče

2. Uvod • Kaj je filozofija? • Prva filozofija kot metafizika • Delitev filozofije

3. Kaj je filozofija ? • Filozofija kot ljubezen do modrosti • Filozofija kot znanost • Filozofija kot znanost in ostale znanosti • Mišljenje celote; celota bivajočega • Temelj, počelo • Vprašanje metode • Filozofija kot mišljenje iz lastnega uvida

4. ZNANJE  MOČ ?  zaprtost pred modrostjo, izvorno izkustvo? RADO-VEDNOST ZNANJE- pragmatičnost - znanje kot motrenje ? - kriterij praktičnosti (≠Praxis) FILOZOFIJA kot LJUBEZEN DO MODROSTI PAMETNOST -dobra raba uma -vešče dojemanje -iznajdljivost ZVEDAVOST – coriositas  Nestanovitno iskanje novosti ? ŽIVLJENJSKA DRŽA; NAČIN ŽIVLJENJA UVID - poenotenje celote izkustva - poznavanje notranje urejenosti Odprtost življ. izkustvu, poskus razumetja Dopustitev nagovora - dati (za) misliti Znati prisluhniti življenju Posluh življenju  življenjska modrost Zavedanje se svoje omejenosti - Sokrat • Ciljza uresničenje življenja? Pot do cilja ! • Praksa  poznavanje prvih vzrokov in prvih počel celote bivajočea  razumevanje notranje urejenosti in poslednjih temeljev stvarnosti(bios theoretikos) Grška filozofija & modrost + judovska zgodovina odrešenja + krščansko “pohujšanje” križa  začetno nasprotovanje  iskanje dialoga in povezanosti (T. Akvinski )

5. Filozofija kot znanost FILOZOFIJA ÷ MODROST  DVIG ONKRAJ PRIVATNEGA VEDENJA  OSEBNA VRLINA NA RAVEN OBČOSTI  FILOZOFSKA SPOZNANJA - urejenost ( ZNANOST) - obča posredljivost (razumevanje) • Opredelitev filozofije kot znanost glede na njen predmet (temo) in pot, ki vodi do njega? • Različne opredelitve (njena opredelitev sama je že filozofsko vprašanje) • Wucherer Huldenfeld • “Filozofija je znanost, ki poskuša misliti celoto bivajočega iz zadnjega temelja (ali: iz zadnjih temeljev, počel) in to z naravnim umom ter v moči lastnega uvida”. episteme

6. Filozofija kot znanost in ostale znanosti • Današnje razumevanje znanosti (vpliv eksaktnih znanosti) • Metodologija naravoslovnih znanosti  induktivna eksperimentalna metoda • Filozofija – pomanjkljiva, neeksaktna, opravičevanje znanstvenosti, celo obstoja ! • Znanost današnjega časa • Ena od oblik filozofskega razumevanja sveta • Obča sprejemljivost  postane splošno merodajna  določa samorazumevanje fil. • Filozofija episteme = daleč pred razvojem matematično-eksperimentalne znanosti • Znanost kotmetodično kritično urejeno znanje o nečem ÷ FILOZOFIJA • Predmet • Različne posamične znanosti glede na različen tematski predmet (glede na vidik stvarnosti) • Oženje predmeta znanosti glede na povečevanje znanja tega ozkega področja – specializacija • Cilj je celota bivajočega, ki se razkriva v svoji biti≠pred-met; le en vidik, izsek stvarnosti • Metoda • Pot spoznavanja predmeta (meta (po) + hodos (pot)) – zasledovanje cilja, pravila postopka • Vprašanje metode je že filozofski problem  mnoštvo filozofskih smeri in tokov • Kritičnost • Razločevanje, razlikovanje, razsojanje (krinein raz-ločevanje), pristno ÷nepristno znanje • Kriterij; pravilo, razločevalec; resnično ÷ neresnično, pozitivna vloga kritike, met’hodos • Sprejemanje zahteve po kritičnosti & spraševanje po bistvu kritičnosti  filozofsko vprašanje • Ponižnost mišljenja pred neizčrpno globino stvarnosti Nezaupljivost do hitrih rešitev in odgovorov, spraševanje, globlja osvetlitev vprašljivosti stvarnosti  nova vprašanja • Urejenost • Urejanje v sistematično celoto  oblikovanje sistema  SISTEMATIČNOST • Kritičnost do vsake zaprte celote znanja  uresničevanje v filozofiranju

7. Prva filozofija kot metafizika • Ime »metafizika« • Tema in »predmet« metafizike

8. Fundamentalna ontologija • Vprašanje o biti - temeljno vprašanje ontologije - konstitucija bivajočega • Konstituente bivajočega • Ontološke modalitete • Ontološki aksiomi

9. Temeljno vprašanje ontologije • Opredelitev temeljnega vprašanja • Prvo od vprašanj • Temeljno vprašanje odpira začetek filozofije • Temeljnost vprašanja • Vprašanje vseh vprašanj • Kako vprašati temeljno vprašanje • Postulatorno vprašanje • “Dialoško” vprašanje • Odgovarjati na temeljno vprašanje • Ontični in ontološki pristop

10. Konstitucija bivajočega • Bit in bivajoče • Aporije pri pojmovanju biti • Težave glede “pojma” biti • Bit in bivajoče kot transcendentalna pojma • Pojem omeji bit na možnost • Sodba omeji bit na faktičnost (dejstvo) • Preseganje aporije: analogen pojem • Proti totaliteti in monizmu biti

11. Konstituente bivajočega • Temeljna struktura samostojno bivajočega • Pregled bitnih počel (principia entis) • Spoznavanje bitnih počel • Bistvo (essentia) • Posamičnost (singularnost) • To-tost (heacceitas) • Bivanje (eksistenca) • Medsebojno razmerje bitnih počel • Ontološka izhodišča Tomaža Akvinskega • Ontološka izhodišča Dunsa Skota • Ontološka izhodišča Franca Suareza • Prigodnost (kontingenca) bivajočega

12. Ontološke modalitete • Možnost in dej(anskost) • Razlaga gibanja (Aristotel) • Izkustvo možnosti na obzorju prihodnosti • Reduktivne razlage možnosti in dej(anskosti) • Ontološka razlaga možnosti • Možnost in dej kot načina biti bivajočega • Medsebojna ustreznost možnosti in deja • Možnost in dej ter bitna počela bivajočega • Razlikovanje možnosti • Povezanost ontoloških modalitet

13. Ontološki aksiomi • Načelo identitete (principium identitatis) • Opredelitev identitete (istosti) • O dokazljivosti načela identitete • dodatek: načelo razlike • Načelo protislovja (principium contradictionis) • Opredelitev načela protislovja • Ontološka podlaga načela protislovja • dodatek: načelo izključenega tretjega (principium exclusi tertii) • O dokazljivosti načela protislovja • Načelo vzročnosti (principium causalitatis) • Opredelitev načela • dodatek: načelo utemeljenosti

14. Univerzalna ontologija • Transcendentalije biti • Analogija bivajočega

15. Transcendentalije biti • Uvod • Enost • Resničnost • Dobrost • Lepota • Vprašanje zla

16. Uvod • Odnos fundamentalne in univerzalne ontologije • Transcendentalije v zgodovini filozofije • Transcendentalije pred visokim srednjim vekom • Transcendentalije pri Tomažu Akvinskem • Transcendentalije pri Dunsu Skotu • Klasično in Kantovo razumevanje transcendentalnosti • Spoznanje celote in transcendentalij

17. E n o s t • Bit kot temelj enosti • Pojmovna določitev enosti • Opredelitev enosti • Notranja in zunanja enost • Enost v mnoštvu • Neustrezna pojmovanja odnosa enosti in mnoštva • Totalitarna enost • Sumativna enost • Sholastična delitev enosti

18. Resničnost • Fenomen resnice • Ontološka in logična resnica • Resnica o Bogu

19. Dobrost • Vprašanje dobrega • Odnos med resnico in dobrostjo • Ontološko dobro • Izvrševano dobro • Bog in dobro

20. Lepota • Zgodovinski pregled pojma • Transcendentalna in estetična lepota • Svojevrstnost transcendentalne lepote

21. Vprašanje zla • Postavitev vprašanja • Odgovori na problem zla • Ontološko bistvo zla • Teorija umanjkanja • Odvisnost zla od dobrosti, resnice in lepote

22. Analogija bivajočega • Analogija izrazov (analogia nominum) • Analogija bivajočega (analogia entis) • Pridevna analogija (analogia attributionis) • Razmerna analogija (analogia proportionalitatis)

23. Bivajoče kot bivajoče • Samostojno bivajoče • Kategorije • Podstat in pritike (substanca in akcidence) • Postajanje in vzročnost • Bivajoče v postajanju • Ontološka razlaga bivajočega v postajanju

24. kategorije • Izvorni pomen besede “kategorija” • Določitev kategorij na osnovi izjave • Deset kategorij pri Aristotelu • Kategorije pri Kantu • Zgodovinski razvoj temeljnih pojmov • Dodatek: materija in forma (tvar in lik)

25. Podstat in pritike (substanca in akcidence) • Vsako dejansko bivajoče je ali podstat ali pritika • Odnos med podstatjo in pritikami • Razdelitev substanc • Nadsubstancialnost Boga

26. Postajanje in vzročnost • Bivajoče v postajanju • Ontološka razlaga bivajočega v postajanju • Počelo (temelj) in vzrok • Aristotelovi štirje vzroki • Notranja vzroka • Zunanji vzroki • Razlikovanja pri tvorni vzročnosti • Razlikovanja pri smotrni vzročnosti • Naravoslovni in ontološki pojem vzroka • Medsebojno dopolnjevanje vzrokov