PAMETNA SPECIALIZACIJA ( Smart Specialisation )

1. PAMETNA SPECIALIZACIJA (SmartSpecialisation) Sestanek z regijami 17.12.2012 Mag. Andreja Jenko Direktorat za evropsko kohezijsko politiko Sektor za razvojno načrtovanje, spremljanje in vrednotenje

2. Pametna specializacija - KAJ? • Smart specialisation-> raziskovalna & inovacijska strategija držav/regij za spodbuditev gospodarske rasti, gospodarsko transformacijo regij, strukturnih reform -> nov model gospodarske rasti • Projekt OECD& Evropske komisije • Evropska komisija: predhodna pogojenost za EU kohezijsko politiko 2014-2020 • Cilj: boljša izkoriščenost kohezijskih sredstev v državi prejemnici -> smart growth

3. Pametna specializacija – KAJ-nadaljevanje? • Teoretski koncept-> primerjalne prednosti (klasična ekonomska teorija (Smith), teorija mednarodne menjave (Ricardo), nova teorija MM (pomen človeškega kapitala& tehnologije) • Izziv: kako teoretski koncept spraviti v prakso/implementirati?

4. Razlogi in izhodišča za pametno specializacijo- ZAKAJ? • Inovacije so gonilo gospodarske rasti: • Ekonomska kriza in upad gospodarske rasti • Industrijsko & institucionalno prestrukturiranje • Javna sredstva lahko spodbudijo inovacije -> nova industrijska politika (SLO-> SIP) • Spodbuditi ljudi k inoviranju, zlasti podjetnike • Bolj sistemski pristop k inovacijski politiki • Pomen regij: • Večja pomembnost regij v nacionalnem gospodarstvu in družbi • Večji del spilloverjev znanja (knowledgespillovers) je lokalnih (npr. pomen aglomeracij podjetij/clustrov) • Vključitev regij v verige vrednosti (pomembno, da ima regija vizijo in jo je sposobna izvesti, odprtost regij - medregionalno in čezmejno sodelovanje, SLO: HR, AUT, HU, IT))

5. Pametna specializacija – KAJ? • Osredotočenost investicij (npr. javnih spodbud) na aktivnosti (in ne sektorje per se), ki odražajo obstoječa področja kjer ima država ali regija določene komparativne prednosti(specializacija) ali nova področja, kjer podjetniki lahko razvijejo nove aktivnosti (diverzifikacija)

6. Značilnosti Pametne special.

7. Pametna specializacija – KAKO? • Kdo sproži pripravo? Pomembna je nosilna institucija /akter, ki lahko mobilizira vse relevantne deležnike-> nacionalne/regionalne institucije, podjetja, raziskovalne institucije etc. • Nosilec priprave na nacionalnem nivoju – MGRT, ostala ministrstva, podjetja, GZS&OZS, raziskovalne in visokošolske organizacije itd. • Nosilec priprave na regionalnem nivoju- RRA, podjetja, raziskovalne in visokošolske organizacije, območne enote GZS& OZS, etc. • POMEMBNO: pametna specializacija izhaja iz ‘’podjetniškega pristopa’’ bottom up pristop (mnenja podjetij, raziskovalnih institucij, drugih) in ne pomeni izbora prioritetnih tehnoloških/ekonomskih področij specializacije ali favorizacijo R&D/tehnoloških in inovacijskih aktivnosti, ki jih izbere vladne institucije/agencije na račun tržne alokacije virov

8. Pametna specializacija – KAKO-nadaljevanje? • Uporaba kvalitativnih in kvantitativnih podatkov • Analiza primerov (casestudy) • Uporaba znanstvenih, tehnoloških indikatorjev, indikatorjev izvoza, zaposlenosti, itd. • Foresight • SWOT analiza • RIS3 ključ za samooceno-> metodologija pripravljena v Avstriji • Mapiranje • Konzultacije preko interneta • Baze podatkov itd.

9. Pametna specializacija - IZZIVI • Mobilizacija relevantnih akterjev • Večnivojska koordinacija • Sinhronizacija strategij (med regijami, čezmejno sodelovanje med regijami, razmerje regije-nacionalna raven) • Fine-tuning strategij • Povezovanje instrumentov politik s prioritetami

10. Evropska komisija: pogoj predhodne pogojenosti za EU kohezijsko politiko 2014-2020 • Position of the Commission services on the development of Partnership Agreement and programmes in Slovenia for the period 2014-2020: • ‘’A comprehensive smart specialisation strategy shall provide the context for investment in research and innovation, help focus these activities on the specific economic strengths and potentials of Slovenia (e.g. through key enabling technologies) including in agriculture, food industry, forestry and maritime activities and enhance the economy’s non-price competitiveness (trademarks and patents)..’’ • ‘’The existence of a national or regional research and innovation strategy for Smart specialisation in line with the National Reform Programme’’ • ‘’Growth poles, linked to the implementation of smart specialisation strategy’’

11. Pametna specializacija - PODLAGE • Nekaj podlag za pripravo pametne specializacije – že obstoječe/v pripravi • Razvojno inovacijska strategija RS 2011-2020 • Slovenska industrijska politika, 2012 • Identificirani CO, KC, RCGji • SURS podatki o izdatkih poslovnega sektorja za R&R, podatki o inovacijski dejavnosti podjetij itd. • Priporočila razvojnih skupin Sveta za konkurenčnost 2008 • Tehnološka predvidevanja in slovenske razvojne prioritete, 2008, IER dr. Peter Stanovnik • ClusterCOOP projekt: Pristop k analizi koncentracije in potenciala za razvoj industrij prihodnosti , EF, dr. Patricia Kotnik, projekt v teku • Usmeritve za pametno specializacijo v Sloveniji, -Povzetek analiz, TIA, oktober 2012 • VIBE: VentureInitiative in the Balkan Europe , TIA • Leadmarkets- EF (CRP), 2010 • Analiza patentnih prijav po tehnoloških področjih UIL • Analiza podatkovnih baz ARRS

12. Pametna specializacija – zaključek Not picking winners • Nekaj poudarkov: Lead actor/institution ‘’Entreprenurial self-discovery’’ Bottom up approach Signals from the market Mobilising stakeholders Activities (not sectors) Multilevel governance Comparative advantages Place based/ localisation