DDV in občine

1. DDV in občine Nina Klobučarič & Aleksandra Heinzer 11.6.2012 www.pakta.net

2. Vsebina • Splošno o obračunavanju DDV v občinah • ločevanje prometa na obdavčljiv in neobdavčljiv • občina kot davčna zavezanka • Izdajanje in prejemanje računov • kdaj izdati račun in kdaj obračunati DDV • kdaj račun in kdaj zahtevek • izdajanje in prejemanje računov pri skupnih projektih • Spremembe 2012 in 2013

3. Vsebina • Pravica do odbitka DDV - kako? • ločeno knjigovodstvo ali odbitni delež • kdaj uporabimo "ključ" • kasnejši odbitki (kdaj in kako) • Nepremičnine: • služnostna pravica • stavbna pravica • najem/uporaba • prodaja/nakup • obratovalni stroški • Uporaba obrnjene davčne obveznosti po 76. členu ZDDV-1: • nepremičnine, gradbena dejavnost in ravnanje z odpadki • posebnosti pri javnih naročnikih

4. Pravna podlaga in viri • Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/2011, UBP 3, 18/11, 78/11, 38/12) • Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost - PZDDV: (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10 in 110/10, 82/11, 106/11, in 108/11) • Pravilnik o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek (Uradni list RS, št. 59/07, 126/07, (1/08 popr.), 107/09) • Direktiva 2006/112/ES z dne 28.11.2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost – velja od 1.1.2007 (s spremembami in dopolnitvami) • Izvedbena uredba Sveta (EU) o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Uradni listu EU, L 77, z dne 23. 3. 2011, uporablja se od 1.7.2011 dalje) • ECJ sodbe http://curia.europa.eu/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=sl • Navodila/pojasnila DURS

5. Splošno o obračunavanju DDV

6. Občina kot nezavezanka za DDV • če opravlja dejavnost kot organ oblasti (na primer po ZUP) in • kadar njeno obravnavanje kot nezavezanke za DDV ne povzroči znatnega izkrivljanja konkurence “znatno” izkrivljanje konkurence: • zakon ne pove, kaj to pomeni, • se pa te osebe ne glede na ta termin štejejo za davčne zavezance, če opravljajo nekatere dejavnosti, določene v 13. členu Direktive o DDV: “v vsakem primeru se osebe javnega prava štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi iz Priloge 1, če obseg teh dejavnosti ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv ”

7. Izkrivljanje konkurence Preprečevanje izkrivljanja konkurence po direktivi o DDV, : • telekomunikacijske storitve; • dobava vode, plina, električne energije in pare; • prevoz blaga; • pristaniške in letališke storitve; • prevoz potnikov; • dobava novega blaga, izdelanega za prodajo; • transakcije kmetijskih intervencijskih agencij v zvezi s kmetijskimi proizvodi, ki se opravljajo v skladu s predpisi o skupni ureditvi trga s temi proizvodi; • prirejanje sejmov in razstav komercialne narave; • skladiščenje; • dejavnosti komercialnih oglaševalcev; • dejavnosti potovalnih agencij; • vodenje prodajaln za zaposlene, zadružnih in industrijskih prehrambnih obratov in podobnih ustanov; • dejavnosti radijskih in televizijskih ustanov, če slednje niso oproščene v okviru dejavnosti, ki so v javnem interesu. • Sodba ES (C‑288/07): zaprta parkirišča • Sodba ES (C‑102/08): oddajanje nepremičnin v najem

8. Izdajanje računov s strani občine • v vseh primerih obdavčljivega prometa (obdavčen, oproščen, obrnjena davčna obveznost). • za upravne naloge se ne izdaja računov po ZDDV-1! • stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki (prvi odstavek 82. člena ZUP). • cenik fotokopiranja po Pravilniku o stroških za fotokopiranje uradnih aktov ali listin pri upravnem organu. • fotokopiranje po ZUP po mnenju DURS ni predmet DDV, zato na računu ni treba navajati klavzule (DDV ni obračunan po 94. členu ZDDV-1) in se takšnih računov ne evidentira v DDV evidence.

9. Računi • poimenovanje • podpis in žig? • rok za izdajo računa? • navajanje klavzul na računih: • oproščen promet, • obrnjena davčna obveznost in • posebne ureditve (potovalne agencije, rabljeno blago) • oblika računa • je izdajatelj računa vedno tudi dobavitelj? • prejeti računi – podlaga za odbitek DDV

10. Računi • posebnosti: • podatki za gradbene storitve, najem, stroške obratovanja… • račun za predplačilo • kdaj je treba navajati ID št. za DDV: • račun izdan po 76. a členu ZDDV-1; • pridobitve blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračunava DDV prejemnik • sodna praksa - VS18147 z dne 30.5.2006 in U 2549/2005 z dne 12.2.2007 • sklicevanje na sodbo C-454/98 • Zahtevki, zahtevki…: preveriti, ali gre res za dotacijo??

11. Primer Občina ustanovi javni zavodz namenom, da opravlja izvirne naloge občine po Zakonu o spodbujanju razvoja turizma : • javni zavod se ne šteje za davčnega zavezanca za namene DDV, če: • opravlja upravne naloge, ki so opredeljene z zakonom (izvajanje postopkov javnih razpisov s področja spodbujanja razvoja turizma in vrednotenje njihovih učinkov, mednarodno sodelovanje na področju turizma, spremljanje stanja in vrednotenje pomena turizma v narodnem gospodarstvu, vrednotenje učinkov strategije in turistične politike, vrednotenje in spodbujanje dviga kakovosti turistične ponudbe) in • te naloge opravlja na podlagi javnega pooblastila, ki ga z odločbo podeli minister, pristojen za turizem. • za financiranje tega dela upravnih nalog s strani občine se ne izstavi račun, pač pa zahtevek, ker ne gre za dobavo blaga in storitev • za ostale storitve, ki jih opravi za občino (za uporabnike tekaških prog in sprehajalnih poti, prireditve oziroma promocijo) ali za končne uporabnike (šolanje vodnikov, sprehajalne karte) je treba obračunati DDV.

12. Prejemanje računov pri skupnih projektih Posrednik lahko deluje: • v svojem imenu: vhodni računi se glasijo nanj, izdani računi se obravnavajo glede na naravo dobave • v tujem imenu: vhodni računi se glasijo na končnega prejemnika, zneski ne gredo v davčno osnovo (c. točka šestega odstavka 36. člena ZDDV-1) Primer skupnega projekta: Ministrstvo in občina sta solastnika zemljišča, na katerem se rekonstruira objekt. Oba izračunavata odbitni delež. Dogovorita se, da bo račune za gradbena dela prejemala občina. Gradbenik izda račun za gradbena dela: • opredeliti, ali so dela naročena za obdavčljivo dejavnost (vsaj tisti del, ki se bo zaračunal naprej Ministrstvu, da) • obračunati in plačati DDV, • občina lahko odbija ta DDV le v višini svojega odbitnega deleža! • problem:kdo bo plačal razliko?

13. Prejemanje računov pri skupnih projektih Dobavitelj: Račun: 100 +DDV in 100 brez DDV Občina: samoobdavčitev: 20, odbitek le 10 če bi imela 100% odbitni delež, bi ministrstvu zaračunala davčno osnovo 100, zdaj pa ji je dodatno nastalo 10 enot stroškov…..torej zaračuna 110 davčne osnove???

14. Nekaj tipičnih primerov – stopnja DDV • oddajanje grobov v najem je obdavčena dejavnost, pri kateri se obračuna 20% DDV (navodilo DURS, št. 4230-10/2008-4, 4. 4. 2008), • izposojanje mrliških vežic je obdavčena dejavnost, pri kateri se obračuna 8,5% DDV (58. člen PZDDV - med storitve pokopa in upepelitve v skladu s 15. točko Priloge I k ZDDV-1 med drugim uvršča tudi izposojanje opremljenih prostorov in mrliških vež), • odvoz smeti, pluženje, dobava vode = 8,5% DDV, • sečnja drevja, polaganje travne ruše = 20% DDV, • čiščenje cest, pometanje in pranje ulic, pluženje snega, posipanje s soljo in peskom = 8,5% DDV (vendar PAZI!, le če gre za javne površine)

15. NAKNADNE SPREMEMBE

16. Kdaj se pojavijo naknadne spremembe? 1. Po drugem odstavku 39. člena ZDDV-1: • preklic naročila, • vračilo blaga, • znižanje cene po opravljeni dobavi (naknadno priznani popusti, kot so npr. superrabati in popusti zaradi slabše kakovosti blaga, vendar PAZI pogoj: če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom) 2. Po tretjem, četrtem in petem odstavku 39. člena ZDDV-1: • zaradi insolventnosti kupca, • zaradi izbrisa kupca iz registra 3. Popravki zaradi napak Vsaka naknadna sprememba ni napaka!

17. Obvezna evidenca o naknadnih spremembah Četrti odstavek 154. člena PZDDV: DZ mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti: • podatke o popravku zneska obračunanega in zneska odbitka DDV zaradi spremembe davčne osnove; • podatke o popravku zneska obračunanega in odbitka DDV zaradi napak; • podatke o nastalih razlikah med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež; • podatke o znesku odbitka DDV, ki ga davčni zavezanec ni odbil v davčnem obdobju, ko je prejel račun oziroma carinsko deklaracijo, ampak ga uveljavlja naknadno v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZDDV-1; • podatke o popravku odbitka DDV pri osnovnih sredstvih.

18. Spremembe po drugem odstavku 39. člena ZDDV-1 Če je kupec davčni zavezanec: • dobavitelj pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka (v praksi je to dobropis, obvestilo o odobrenem cassascontu, rabatu itd) in • popravi davčno osnovo v DDV evidencah Če kupec ni davčni zavezanec, naj podpiše, da: • je blago vrnil ali preklical naročilo storitve in • da mu je bila kupnina ali del kupnine vrnjena oziroma plačilo odpuščeno Obračunani DDV se lahko popravi - zniža že v obdobju, ko se pisno obvesti kupca (priporočam priporočeno pošiljko).

19. Vsebina dobropisov • kot račun šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša (četrti odstavek 82. člena ZDDV-1) • navodili DURS št. 4230-16/2007, z dne 21. 2. 2007 in št. 4230-378/2007, z dne 11. 6. 2008: • sklicevanje na prvotne številke računov, • podatek o novi davčni osnovi, od katere se obračuna DDV, • znesek DDV, • klavzula o morebitni oprostitvi oziroma obrnjeni davčni obveznosti • Svetujem še: • navedbo razloga za spremembo davčne osnove oziroma obračunanega DDV (pogodba, zapisnik, reklamacija, napaka,..) • obvestilo o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka (na primer: „obveščamo vas, da nimate pravice do odbitka DDV, ki je izkazan na tem dobropisu“ • dokazilo, da ste takšno obvestilo kupcu res poslali

20. Primer: SLO DZ A 15.1.2012 izda račun SLO DZ B za opravljeno gradbeno storitev v poslovnem prostoru po 76. a členu ZDDV-1 v vrednosti 1.000,00 EUR. Storitev je opravljena v januarju, naročnik račun prejme 2.2.2012. V mesecu marcu 2012 naročnik zaradi slabše kakovosti storitve zahteva popust v vrednosti 10%. • VIDIK IZVAJALCA: Izdaja računa: IR (januar): 8 = 1.000,00 Evidentiranje v PD - Oza januar 2012: Evidentiranje v DDV-Oza januar 2012:

21. Primer : Izdaja dobropisa: IR (marec): 8 = - 100,00 Evidentiranje vPD - Oza marec 2012: Evidentiranje v DDV-O za marec 2012:

22. Primer: B. VIDIK NAROČNIKA: Opravljena storitev – prejem računa PR (januar) : 9 = 1.000,00, 18 = 200,00 IR (januar): 20 = 200,00 Evidentiranje vDDV-Oza januar 2012:

23. Primer: B. VIDIK NAROČNIKA: Dogovor o popustu PR (marec) : 9 = - 100,00, 18 = - 20,00 IR (marec): 20 = - 20,00 Evidentiranje vDDV-Oza marec 2012:

24. Popravki obračunanega DDV zaradi insolventnosti kupca Dobavitelj ima v primeru neplačila s strani kupca dve možnosti: • obračunani DDV popravi po končanih postopkih, če terjatev ni bila poplačana in: • razpolaga s pravnomočnim sklepom sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali • razpolaga s pravnomočnim sklepom sodišča o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ali • razpolaga s pravnomočnim sklepom sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma z drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti • je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra, oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc Pazi!! Pri naknadnem prejemu plačila ali delnega plačila se ponovno obračuna DDV!

25. Popravki obračunanega DDV zaradi insolventnosti kupca 2. obračunani DDV popravi že ob prijavi svojih terjatev ob začetku postopkov prisilne poravnave oziroma stečajnega postopka, če: • je izdan je sklep o začetku postopka insolventnosti (glej objave v Ajpes) • je svoje terjatve pravočasno prijavil (v postopku prisilne poravnave v enem mesecu od objave, v stečaju v treh mesecih od objave – razen posebnih primerov) • je terjatev priznana (priznati jo mora upravitelj, ne sme je prerekati nihče od drugih upnikov, izdan mora biti sklep sodišča o preizkusu terjatev, čakati je treba pravnomočnost) PAZI!! Velja le za sklepe o začetku postopkov, ki so bili izdani po 1. januarju 2011.

26. Primer: SLO DZ A (dobavitelj) je v stečajni postopek, ki se je pričel 20.3.2011, prijavil svojo terjatev, in sicer v znesku 1.200,00 EUR (1.000,00+20% DDV), ki je bila v celoti priznana. V obračunu za mesec oktober je popravil obračunani DDV. IR (oktober): 7 = - 1.000,00 in 14 = - 200,00 Evidentiranje v DDV-O za oktober 2011: Ob zaključku stečajnega postopka (januar 2012) je bila terjatev poplačana v višini 10%. IR (januar): 7 = 100,00 in 14 = 20,00 Evidentiranje v DDV-O za januar 2012:

27. Popravljanje napak Primeri napak pri dobavitelju: • dobava je bila opravljena, DDV pa ni bil obračunan • DDV je bil obračunan, dobava pa ni bila opravljena • dobava je bila opravljena, DDV je bil obračunan po napačni stopnji • dobava je bila opravljena, DDV ni obračunal plačnik DDV, ampak dobavitelj (76. a člen ZDDV-1) Primeri napak pri kupcu: • odbitek DDV je bil uveljavljen, pa ne bi smel biti, oziroma je bil v previsokem znesku (neupoštevanje odbitnega deleža, dobava sploh ni bila opravljena, odbitek je bil opravljen prekmalu) • DDV ni bil obračunan, čeprav je bil kupec plačnik (76. a člen ZDDV-1)

28. Sveže na področju DDV • v letu 2012 obrazci/vloge v elektronski obliki (na primer od 1. julija 2012 dalje se izjavo po 45. členu ZDDV-1 odda preko e-davkov) • zadnja sprememba ZDDV-1 (ZDDV-1F, Ur.l. 38/2012) – odpravljen je 66. a člen – popravi se v majskem DDV-O obrazcu • predlog sprememb ZDDV-1 (veljati naj bi začel 1.1.2013): • nova pravila glede kraja obdavčitve pri določenih storitvah • uskladitev nastanka obdavčljivega dogodka med dobaviteljem in naročnikom pri intrakomunitarni dobavi blaga • nova pravila v zvezi z izdajanjem in hrambo računov

29. Odbijanje DDV pri občinah

30. Odbijanje DDV • načelo nevtralnosti • pogoji za odbitek: • pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV • pravica do odbitka DDV, ki ga je DZ dolžan plačati oziroma ga je plačal • blago in storitve se uporabi za namene opravljanja obdavčenih transakcij ali transakcij, ki prinašajo pravico do odbitka DDV (prava oprostitev) • odbijanje DDV v davčnem obdobju, v katerem je DZ prejel račune oziroma carinske deklaracije ali račun za predplačilo – izjema? • uveljavljanje odbitka DDV pri računih, ki niso bili plačani v roku –UKINJENO • druge omejitve pravice do odbitka

31. Odbijanje DDV • omejitve pravice do odbitka DDV • jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo • zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo • osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov

32. Odbijanje DDV • omejitve pravice do odbitka DDV • stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih) • stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti

33. Odbijanje DDV • osebni avtomobili • so motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi« itd.), dirkalni avtomobili in vozila, ki jih proizvajalci homologirajo kot tovorna vozila, se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703 (van, pick-up) • če ima DZ, ki ima pravico do odbitka DDV za prevozna sredstva, ima pravico do odbitka DDV tudi od nabave goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih s tem • pojasnilo DURS, št. 4230-153851/2012-3, 19. 4. 2012 • pojasnilo DURS, št. 4234-140/2012-2, 3. 2. 2012 • pojasnilo DURS, št. 4234-2031/2011-1 z dne 11. 11. 2011

34. Odbijanje DDV • nepremičnine • DZ, ki nepremičnino, ki je del poslovnih sredstev DZ, uporablja za opravljanje njegove dejavnosti in tudi za njegove zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, ima pravico da od DDV, ki ga je dolžan plačati za izdatke v zvezi s to nepremičnino, odbije DDV samo za del nepremičnine, ki se uporablja za opravljanje njegove dejavnosti • če se delež uporabe nepremičnine pozneje spremeni, se popravek odbitka opravi skladno z 68., 69. in 70 členom ZDDV-1

35. Odbijanje DDV • posebnosti v zvezi z odbitkom DDV • kasnejše priznavanje odbitka DDV • odbitek DDV od nabav opravljenih pred identifikacijo za DDV • odbitek DDV pri računu, na katerem je izkazan DDV od osebe, ki ga po tem zakonu ne sme izkazati, ne glede na to, ali nepooblaščena oseba ta DDV plača • odbitek DDV pri računu, na katerem je izkazan višji znesek DDV, kot bi moral bitipo zakonu, ne glede na to, da je bil DDV plačan

36. Odbijanje DDV • opravljanje obdavčljive in neobdavčljive dejavnosti • odbitek DDV le od prejetih računov, ki se nanašajo na opravljanje obdavčene dejavnosti • ločiti je treba prejete račune glede na dejavnost • računov, ki se nanašajo na neobdavčljivo dejavnost, se ne evidentira v DDV evidence in ne poroča v DDV-O obrazec • odbijanje DDV glede na uporabo ključa, določenega v internih aktih • opravljanje obdavčene in oproščene dejavnosti • odbijanje DDV na podlagi dejanskih podatkov (ločeno knjigovodstvo) • en odbitni delež za celotno dejavnost • več odbitnih deležev po področjih dejavnosti

37. Odbijanje DDV po dejanskih podatkih • razdeli se vstopni DDV na del, ki se sme odbiti in na del, ki se ne sme odbiti • knjigovodstvo se vodi za vsako dejavnost posebej • pomembna je verodostojnost knjigovodske listine: iz računa morata biti jasno razvidna narava in obseg storitve • pri računih, ki se nanašajo na obdavčljivo/neobdavčljivo dejavnost (npr. elektrika, telefon, pisarniški material, vzdrževanje računalniškega programa, osnovna sredstva ipd), je treba znesek DDV od teh stroškov razmejiti na podlagi dejanskih podatkov oziroma t.i. ključev

38. Odbijanje DDV po dejanskih podatkih • podlaga za določitev ključev so lahko: • prihodki po posamezni dejavnosti • kvadratura prostora • obseg uporabe določene storitve ali blaga • kateri koli drug kriterij • davčni zavezanec naj zbere tak ključ, ki bi ga lahko v primeru inšpekcijskega pregleda najlažje zagovarjal

39. Odbitni delež znesek letnega prometa, ki se nanaša na promet, pri katerem je pravica do odbitka DDV, brez DDV odbitni delež = ------------------------------------------------------------------------ znesek iz števca + znesek letnega prometa, pri katerem ni pravice do odbitka DDV + subvencije + dotacije – cenovne subvencije • odbitni delež pove, koliko DDV si DZ lahko odbije • določi se v letnem odstotku in se zaokroži navzgor

40. Odbitni delež • v imenovalec ulomka za izračun odbitnega deleža se vključijo tudi prave subvencije in dotacije (prejemki iz proračuna) • če DZ opravlja le obdavčene transakcije in prejme prave subvencije, ne izračunava odbitnega deleža - če pa se prejete subvencije nanašajo na opravljanje neobdavčljive dejavnosti, potem mora DZ ugotavljati odbitek DDV, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost na podlagi ključa, ki ga določi v svojih aktih • če DZ opravlja obdavčene in oproščene transakcije ter izračunava odbitni delež, v imenovalec odbitnega deleža vključi le prave subvencije, ne pa tudi »neprave« subvencije, ki pomenijo plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitve • če subvencija pomeni plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, se obravnava v skladu z določbami ZDDV-1 kot obdavčen ali oproščen promet

41. Odbitni delež • v izračun se ne vštevajo zneski prometa, ki se nanašajo na: • dobave osnovnih sredstev, ki jih je DZ uporabljal za svojo dejavnost • priložnostne transakcije z nepremičninami (t.i. »priložnostnih transakcij« PZDDV podrobneje ne opredeljuje!) • priložnostne finančne transakcije (takšen promet je opravljen priložnostno, če finančne transakcije ne predstavljajo dejavnosti davčnega zavezanca, ne vštevajo se tudi donosi iz naložb - na primer dividende, obresti, kapitalski dobički, zneski depozitov in drugih naložb, ki niso predmet DDV)

42. Odbitni delež • začasni in končni odbitni delež • začasni odbitni delež za tekoče leto se začasno določi na podlagi podatkov o transakcijah v preteklem letu (če v preteklem letu ni bilo takih transakcij ali če so bile transakcije v znesku neznatne, odbitni delež začasno določi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca o predvidenih transakcijah) • odbitki, opravljeni na podlagi takega začasnega deleža, se morajo popraviti, ko se v naslednjem letu ugotovi oziroma določi končni odbitni delež za preteklo leto • v januarju tekočega leta lahko DZ uporabi še začasni odbitni delež preteklega leta, obvezno pa s februarjem uporabi končni odbitni delež preteklega leta • morebitne razlike med začasnim in končnim odbitnim deležem se popravijo v davčnem obračunu za februar tekočega leta

43. Več odbitnih deležev • določi se znesek DDV, ki se ga sme odbiti, z uporabo več odbitnih deležev, ločeno za vsako področje svoje dejavnosti • delež odbitka za vsako področje dejavnosti posebej – vodenje ločenega knjigovodstva in priglasitev izbranega načina določanja odbitka DURS • področje dejavnosti v tem primeru pomeni katero koli raven dejavnosti zavezanca po standardni klasifikaciji dejavnosti ali organizacijsko enoto zavezanca (kot npr. dislociran obrat, poslovna enota ipd).

44. Odbijanje DDV pri investicijah • pogoji za odbijanje DDV pri občinah: • občina mora biti identificirana za namene DDV • odbijanje DDV glede na vrsto dejavnosti (obdavčena, oproščena, neobdavčljiva dejavnost) • odbijanje DDV glede na odbitni delež, ločeno knjigovodstvo • izpolnjeni tudi ostali pogoji iz ZDDV-1

45. Odbijanje DDV pri investicijah • DDV pri investicijah, ki so sofinancirane iz sredstev kohezijske politike: • uvedena možnost uveljavljanja DDV kot upravičenega stroška • potrdilo, iz katerega je razvidno, da v delu, ki se nanaša na izvajanje projektov financiranih iz skladov EU, ni pravice do odbitka DDV – izda ga pristojni DU na podlagi vloge • pomembno opredeliti namen oziroma predvideti nadaljnje transakcije z investicijo – opredeliti ali je DDV, zaračunan pri investiciji, odbitni ali ne (predstavlja strošek oziroma povečano nabavno vrednost investicije in je upravičen strošek v okviru sofinanciranja) • običajno najprimernejše odbijanje DDV na podlagi dejanskih podatkov

46. Primeri • uveljavljanje odbitka DDV pri izplačevalcu subvencije – občina izvajalcu javne službe pokriva razliko nepokrite najemnine: občina v opisanem primeru nima pravice do odbitka DDV • odbitek DDV od zalog blaga in osnovnih sredstev pred razpolaganjem z identifikacijsko številko za DDV: Davčni zavezanec lahko odbije DDV od nabav blaga, ki ga ima na zalogi in osnovnih sredstev, ki jih je nabavil preden je razpolagal z identifikacijsko številko za DDV, če še ni potekel rok za uveljavljanje odbitka DDV – zadnji dan davčnega obdobja koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je nastala pravica do odbitka.

47. Popravek odbitka DDV Kdaj je treba odbitek DDV popraviti? • če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen • če se po opravljenem nakupu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen Kdaj odbitka DDV ni treba popraviti? • v primeru uradno dokazanega uničenja ali izgube ter • v primeru dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev

48. Popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih • odbitek DDV se razporedi na obdobje 5 let, razen za nepremičnine, ki so bile pridobljene kot osnovna sredstva, za katere se popravek razporedi na obdobje 20 let • obdobje začne teči od dneva, ko se je ugotovil znesek odbitka • letni popravek znaša 1/5 oziroma 1/20 zneska DDV, ki je bil zaračunan na osnovna sredstva (če gre za prodajo, se popravek naredi enkrat za celotno preostalo obdobje) • popravek odbitka DDV se ne izvrši, če znaša razlika do 10 EUR • popravek se izvede na podlagi sprememb v upravičenosti do odbitka v naslednjih letih glede na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago prvič uporabljeno • če naknadno vlaganje v osnovno sredstvo ali nepremičnino bistveno ne spremeni časa uporabe osnovnega sredstva oziroma nepremičnine, se popravek odbitka DDV za to vlaganje opravi v obdobju popravka odbitka DDV za zadevno osnovno sredstvo oziroma nepremičnino • če pa naknadno vlaganje v osnovno sredstvo ali nepremičnino bistveno spremeni čas uporabe ali predstavlja posebno celoto, kot npr. dograditev že obstoječe zgradbe, se za to vlaganje določi novo (posebno) obdobje popravka odbitka DDV

49. Popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih Kaj je osnovno sredstvo po ZDDV-1? • opredmetena osnovna sredstva • nepremičnine, ki se po SRS uvrščajo med osnovna sredstva in • nepremičnine, ki se po SRS ne uvrščajo med osnovna sredstva, vendar jih davčni zavezanec uporablja za opravljanje dejavnosti (naložbene nepremičnine) Kaj pomeni „sprememba dejavnikov“? • sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek DDV na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na začetno stanje • prehod iz oproščene v obdavčeno dejavnost in obratno • za spremembo pogojev se ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov Prodaja osnovnih sredstev: • ne vpliva na izračun odbitnega deleža • obdavčena prodaja – obdavčena dejavnost • oproščena dobava – oproščena dejavnost

50. Kako popravek odbitka pri OS izračunamo? • posamezno leto obdobja popravka teče 12 mesecev od dneva, ko je DZ ugotovil znesek odbitka • popravek odbitka DDV se ugotovi v davčnem obračunu za tisto davčno obdobje, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, in sicer v znesku, ki je sorazmeren številu dni do konca tega dvanajstmesečnega obdobja popravka Formula za izračun: znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan (oziroma ki ni bil priznan) kot odbitek DDV (5 let ali 20 let) x 365 dni