NOVOSTI V SPECIALIZACIJI DRUŽINSKE MEDICINE

1. NOVOSTI V SPECIALIZACIJI DRUŽINSKE MEDICINE Ljubljana, 17. april 2009 Marko Kolšek

2. SPECIALIZACIJA DRUŽINSKE MEDICINE Trajanje 4 leta • Delo na kliničnih oddelkih – 24 mesecev • Moduli na Katedri z delom v ambulanti – 24 mesecev • Poln delovni čas • Elektronski list specializanta http://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?FolderId=271 • Izpit

3. Klinični del (ostaja nespremenjeno):enkrat na tedendelajo z mentorjem(ostalo na kliniki ali spec. ambulanti)Ambulantno-modularni del:- moduli trajajo 2 cela dneva (na Katedri za DM)- praviloma organizirani enkrat mesečno prvi dan: petek drugi dan: četrtek čez 3 do 5 tednov(vmes praktično delo na temo modula s pripravo seminarja)- delo pod vodstvom glavnega ali neposrednega mentorjaves čas tega dela specializacije

4. Delo v ambulanti družinske medicine pod nadzorom mentorja • Delo specializanta poteka v • mentorjevi ambulanti oz. • vzporedno potekajočih ambulantah • sosednjih ambulantah, vendar mora imeti mentor (glavni ali neposredni) omogočen dober pregled nad specializantovim delom v takšni ambulanti

5. Specializacija - postopek • Javni razpis v ISIS oz. na spletni strani ZZS (po ZUP), razpis ostane odprt do zasedbe mest • Izbirni postopek in izbrani dobijo odločbo • ZZS določi glavnega mentorja v regiji (sklep s prilogo z navodili o poteku specializacije - na spletu) • Glavni mentor pošlje ZZS: • predlog programa kroženja • datum začetka specializacije • ZZS razporedi specializanta na kroženja in obvesti specializanta, GM, ustanovo zaposlitve in ustanove za kroženje • Morebitno vštevanje

6. NEKATERE NALOGE GLAVNEGA MENTORJA(po Pravilniku o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov) • Nadzira potek specializacije • Določi neposredne mentorje na nivoju osnovnega zdravstva in sodeluje z njimi • Organizira lahko skupinske oblike izobraževanja • Spremlja in ocenjuje napredovanje specializanta • Pooblašča specializanta za samostojno opravljanje določenih del • Predlaga lahko podaljšanje določenega dela specializacije • Prisostvuje specialističnemu izpitu svojega kandidata

7. Pogoji za glavnega mentorja Glavni mentor je izbran med zdravniki specialisti s strokovnega področja, na katerem poteka specializacija. • Imeti mora najmanj 5 let praktičnih izkušenj na svojem področju po opravljenem specialističnem izpitu. • Za glavnega mentorja je lahko imenovan le zdravnik, ki je v predhodnem koledarskem letu zbral najmanj 50 kreditnih točk, ki so skladno s pravilnikom, ki ureja podelitev zdravniških licenc, potrebne za podaljšanje licence, in • se ustrezno usposablja za mentorja po usmeritvah stroke (za DM to pomeni redno sodelovanje na učnih delavnicah za mentorje).

8. Načini opravljanja specializacije iz družinske medicine za posamezne skupine zdravnikov • Zdravniki brez licence • Zdravniki z licenco za splošno medicino in z opredeljenimi pacienti 3. Zdravniki z licenco, ki so redno zaposleni na NMP, MORS, IVZ, ZZV, Ministrstvu, … 4. Zdravniki z licenco iz pediatrije, šolske medicine, z opravljenim podiplomskem študijem iz varstva otrok in mladine, ki delajo pretežno z otroci in mladino

9. 50 pacientov (najmanj) za specializanta Glavni mentor specializantu, ki nima licence oz. nima svojih opredeljenih bolnikov, izbere najmanj50 bolnikov, ki jih bo specializant sproti spremljal in delno vodil do konca specializacije (poleg ostalega rednega dela). Od tega naj bo več kot 30 bolnikov s kroničnimi težavami ali boleznimi: 10 bolnikov z arterijsko hipertenzijo, 5 bolnikov s sladkorno boleznijo, 5 bolnikov z bolečinami v hrbtenici ali sklepih – artrozo, 5 bolnikov z nevrozo, depresijo, demenco ali psihozo, 3 bolnike z rakom, 3 z zasvojenostjo oz. škodljivo rabo psihotropnih snovi, 3 bolnike z drugimi kroničnimi boleznimi in 1 ali 2 bolnika, ki ju zdravijo pretežno na domu.

10. Nekatere zanemarjene obveznosti specializantov (iz sprejete Vsebine specializacije iz družinske medicine) Specializant mora vsaj enkrat letno javno prikazati pridobljeno znanje na način, ki ga vsakokrat sproti določi mentor – na primer: • Predstavitev analize skupine bolnikov ali posameznega zanimivega kliničnega primera na strokovnem srečanju skupine strokovnjakov v učni ustanovi ali zunaj nje • Priprava “klinične konference” (seminarja) s tematiko, ki zajema področje specializacije • Objava članka v recenziranem domačem ali tujem strokovnem glasilu s temo iz programa specializacije Pogoj za nadaljevanje specializacije je ugodna vsakoletna ocena glavnega mentorja. Elektronski LIST SPECIALIZANTA – redno izpolnjevanje

11. Značilnosti poteka in financiranja specializacij: - Zbornica razporeja specializante po specializantskih delovnih mestih (če je le možno tako, kot sta predlagala) • vsi novi specializanti so ves čas specializacije zaposleni pri enem pooblaščenem izvajalcu, kjer je glavni mentor (obvezno, če ima opravljene manj kot 1/3 specializacije, velja pa lahko tudi za ostale; pri koncesionarju je lahko zaposlen le en specializant) • delodajalci specializantov bodo od maja letos od ZZZS prejemalivsak mesec povračilo vseh upravičenih stroškov, ki so jih imeli s specializantom: • plače specializantov povečane za prispevke in druge stroške iz delovnega razmerja (regres, malico, dodatek za ločeno življenje, prevoz na delo, plačilo 2. stebra pokojninskega zavarovanja) • plačilo glavnih mentorjev (bruto 71,15 €/mesec) in neposrednih mentorjev (bruto 177,8 €/mesec) • plačilo za udeležbo specializantov na tečajih in seminarjih v Sloveniji ali tujini, za stroške prevoza in bivanja v zvezi z udeležbami na tečajih in seminarjih oziroma za nakup strokovne literature v višini 449,09 €/leto/specializanta

12. Poučevanje, spremljanje in ocenjevanje napredovanja specializanta Kdo lahko uči: • Bolniki • Mentorji • Kolegi in člani tima • Samoučenje • Bolnikova družina • Druge službe v okolju (n.pr. center za socialno delo) • Zdravstvena dokumentacija

13. Kako lahko učimo? • Opazovanje izkušenega kolega • Delo pod neposrednim nadzorom • Samostojno delo • Pogovor • Individualno učenje • Organiziran obisk drugih ustanov • Poročanje o bolniku • Samostojen projekt (predavanje, zloženka, plakat,.) • Organizirano učenje sporazumevanja • Analiza lastnega dela • Seminarska ali raziskovalna naloga

14. Pooblastilo specializantu za samostojno opravljanje določenih del – DEŽURANJE Specializant družinske medicine se mora usposobiti tudi za dežurstvo in opravljanje NMP v ZD, torej mora v času specializacije tudi dežurati! - v skladu z določili v Pravilniku o “specializacijah” (Če je po zakonu oproščen nočnega dela – n.pr. mati z majhnim otrokom, lahko opravlja dežurstvo in NMP podnevi oz. v nedeljo.) 38. člen Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za redno delo pri pooblaščenem izvajalcu. Specializant se v času specializacije vključuje v opravljanje dežurne službe.

15. Nekaj praktičnih napotkov (1) (samo,da vas spomnim) Ko dobite specializanta (pa tudi kdaj kasneje), si na spletni strani ZZS poglejte: • Pravilnik o “specializacijah” http://www.zdravniskazbornica.si/ozzs.asp?FolderId=397 • Vsebino specializacije iz družinske medicine http://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?FolderId=272 • Navodila za opravljanje specializacije DM http://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?FolderId=274 • Seznam pooblaščenih ustanov za kroženje (klinični del kroži v regiji, za katero specializira; nekatera klin. področja ambulantno) http://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?FolderId=272

16. Nekaj praktičnih napotkov (2) • Predlogu programa kroženja dodajte opis: • kaj in kje je do sedaj delal, • kaj in kje trenutno dela bodoči specializant ter • podatek, ali ima licenco • Pri planiranju kroženja predvidita tudi dopust, ki naj bo v času daljših kroženj (n.pr. interna, kirurgija, pediatrija, ginekologija, psihiatrija) • Smiselno je koristiti ne več kot 2 tedna dopusta skupaj, da ni prevelikega izpada pri enem kroženju, ali pa morda deljeno (zadnji teden enega kroženja in prvi teden drugega) • Dopust naj ne bo v dnevih, ko imajo modul, saj je obvezna prisotnost oba dneva modula !!!

17. Nekaj praktičnih napotkov (3) • Ambulantno naj praviloma krožijo: • Pediatrija (2 meseca dispanzer, 1 mesec bolnišnica) • Ginekologija (1 mesec dispanzer, 1 mesec bolnišnica) • lahko pa tudi: - Okulistika • Dermatologija • Ortopedija ? • Specializanti naj se udeležijo dobrih učnih delavnic (“šol”) kliničnih specialnosti, kjer se dela tudi interaktivno v malih skupinah: n.pr. šola astme, za sladkorno bolezen, za osteoporozo, šola urgentne nevrologije ipd. (letno imajo dodeljenih 449,09 € za izobraževanje!)

18. Nekaj praktičnih napotkov (4) • V času porodniškega dopusta (razen če prekine porodniško in gre v službo) ali daljšega bolniškega staleža NI MOŽNO opravljati modulov – za to obdobje je potrebno specializacijo prekiniti. • Če kdo dela le s skrajšanim delovnim časom, se mu temu ustrezno podaljša specializacija. • specializant MORA sodelovati z glavnim mentorjem, se mu javiti, sestaviti program kroženja,.... • Delo z glavnim mentorjem je OBVEZNO VES ČAS specializacije – v času kliničnega kroženja in modularnega dela v skladu z navodili (odvisno od vrste specializanta)

19. Nekaj praktičnih napotkov (5) • Kdaj je glavni mentor HKRATI neposredni mentor? Takrat, ko je specializant v ambulantno modularnem delu specializacije, če se glavni mentor ne dogovori z ustreznim drugim kolegom za neposredno mentorstvo. • Pisanje in podpisovanje receptov, napotnic, bolniških listov, nalogov,...: žig in številka zdravnika naj bosta specializantovi, podatki v “glavi” obrazca pa so od mentorjeve ambulante

20. Prenova specializacije DM – v pripravi OSNOVNE KOMPETENCE, ZNANJA IN VEŠČINE: • MEDICINSKI STROKOVNJAK • USMERJEN V RAZLIČNE SKUPINE PREBIVALSTVA • ORGANIZACIJA DELA • KOMUNIKACIJA - SPORAZUMEVANJE • SPECIFIČNI PRISTOPI • USMERJENOST V SKUPNOST • VEŠČINE • PROFESIONALNOST IN ETIKA • ZNANOST IN IZOBRAŽEVANJE (glej ISIS januar, februar in marec 2009)

21. Naziv specialist družinske medicine(iz novele Zakona o zdravniški službi – 18. člen in Pravilnika o “specializacijah”) Možnost priznavanja naziva na podlagi dela: Zbornica zdravniku specialistu, ki je najmanj 6 let delal na specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije, in je opravil vse s programom specializacije s tega področja predpisane posege, poleg naziva specialista te specialnosti, za katerega je opravil specializacijo in specialistični izpit, podeli tudi naziv specialista in licenco z novega področja. (možno najkasneje do leta 2011) - glej prilogo na naši spletni strani