Služba za lajšanje akutne pooperativne bolečine

1. Služba za lajšanje akutne pooperativne bolečine Marjeta Oblak Univerzitetni klinični center Ljubljana KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok

2. SLAPB • V okviru KO za anesteziologijo in int.terapijo oper. strok UKC Ljubljana deluje Služba za lajšanje akutne pooperacijske bolečine (SLAPB). • Organizirana je kot servis in se osredotoča prvenstveno na preventivne ukrepe, torej odpravljanje bolečine še preden se ta pojavi. • Sloni na delu diplomiranih medicinskih sester, ki izvajajo nadzor bolnikov z analgezijo.

3. 8. 6. 1998 Organizacija službe za lajšanje APB • 1998 – na vse kirurške oddelke UKC vpeljana služba za lajšanje APB po sistemu APS • prva MS za lajšanje APB v Sloveniji • zloženka o lajšanju bolečine • 1999 – analgetični list in plakat z navodili in algoritmi ukrepanja ob zapletih • 2000 – 2004 edukacija MS/ZT • Delavnice o rokovanju s protibolečinskimi črpalkami

4. Organizacija službe za lajšanje APB • Službo sestavljajo različni zdravstveni profili • Ključni član tima je bolečinska MS (BMS) • Deluje kot koordinator med anesteziologom, kirurgom, oddelčnimi MS/ ZT, bolnikom in svojci

5. BOLEČINSKA MS • deluje po načelih sodobne zdravstvene nege, vključuje celosten pristop in aktivno vlogo bolnika • delo je odgovorno in raznoliko in potrebuje obširno znanje in izkušnje • deluje samostojno in v soodvisnosti z drugimi člani zdravstvenega tima • izobražuje bolnike • nadzoruje in izvaja predpisane analgetične terapije • izobražuje zdravstveni tim • soodvisno vlogo ima pri spremembi protibolečinske terapije

6. Delo BMS • predoperativna edukacija bolnikov o lajšanju APB • pooperativno vodenje bolnika z APB • kontinuirana edukacija negovalnega tima o lajšanju APB • paliativna oskrba bolnikov

7. Pooperativno vodenje bolnika z APB : • BMS opravljajo dnevno vizito vseh bolnikov na KO Kirurške klinike, ki imajo pooperacijsko bolečino lajšano intravensko preko epiduralnega katetra, preko katetra v sklep, rano ali katetra ob živčnem pletežu • Tem bolnikom so analgetske učinkovine dovajane preko bolečinske črpalke, ki omogoča, da si bolnik sam dozira v naprej določen odmerek analgetika

8. Pooperativno vodenje bolnika z APB : • Na leto se opravi nad 17.000 obiskov • Dnevna vizita bolnika: • Pogovor z bolnikom • Prepoznavanje bolečine • Ocena jakosti bolečine in učinek analgezije • Kontrola delovanja PCA ali PCEA črpalk • Oskrba epiduralnega katetra • Kontrola katetra v operativni rani, sklepu in živčnem pletežu • Preverja stranske učinke in zaplete analgezije • Nadzor protibolečinske dokumentacije • Dnevni individualni pogovor z MS • Posredovanje povratnih informacij

9. Dokumentiranje

10. Izobraževanje negovalnega tima • BMS imajo veliko vlogo tudi na področju izobraževanja članov zdravstvenega tima, ki sodelujejo v procesu lajšanja akutne pooperacijske bolečine • Z namenom izobraževanja in odprave pomanjkljivega znanja ter širjenja pomena lajšanja bolečine je SLAPB organizirala strokovno izpopolnjevanje “OBVLADOVANJE AKUTNE POOPERACIJSKE BOLEČINE”

12. Namen SI • Doseči izvajanje učinkovite in kakovostne zdravstvene nege s katero bi se izboljšala učinkovitost obvladovanja bolečine in povečalo zadovoljstvo bolnika. • Elementi, ki prispevajo k večji učinkovitosti in uspešnosti obvladovanja bolečine so: prioritetna obravnava bolečine, nizke ocene jakosti bolečine, aktivno vključevanje bolnika in svojcev v obravnavo bolečine, povečanje zadovoljstva bolnika, večja vključenost MS/ZT timsko delo, ter višja raven usposobljenosti MS/ZT.

13. Izkušnje in problemi s katerimi se srečujemo na oddelkihNegativne ugotovitve • neenaka oskrba operiranih bolnikov, • zapleti se pripisujejo analgeziji, • dvotirna analgetična terapija, • predpisovanje analgetikov pp, • nesistematično ocenjena in merjena jakost bolečine.

14. Izkušnje in problemi s katerimi se srečujemo na oddelkihNegativne ugotovitve • Še vedno obstaja pri MS/ZT strah pred opioidi, pred morebitnimi nepredvidenimi učinki analgetikov, bojijo se dajati opioide intravensko, bojijo se da se bo bolnik predoziral z uporabo dodatnih odmerkov na protibolečinski črpalki. • Prezgodnje ukinjanje kontinuirane protibolečinske terapije.

15. Pozitivne izkušnje s katerimi se srečujemo na oddelkih • Večja motivacija in razumevanja MS/ZT za sistematično izboljševanje kakovosti oskrbe bolnika z APB • izboljšana kakovost zdravstvene nege in s pridobljenim znanjem MS/ZT prevzamejo odgovornost pri vsakodnevnem delu • večje zadovoljstvo bolnikov • zmanjšanje števila negativnih kliničnih posledic in zapletov po operaciji

16. Pozitivne izkušnje s katerimi se srečujemo na oddelkih • Odpravlja se negativen odnos do bolečine • Bolj kvalitetno sodelovanje med MS in ZT na odd. in BMS • Sistematična in individualna obravnava bolnika, pri čemer je bolnik aktiven partner • Samostojna funkcija pri prepoznavanju in ocenjevanju bolečine • Pravilno dokumentiranje bolečine (analgetični listi) • Upoštevanje navodil v zvezi z uporabo analgetikov • Zmanjšanje števila i.m.aplikacij analgetikov • Obvladovanje protibolečinskih črpalk

17. Priložnost za razvoj obvladovanja APB • Sprejetje standarda - bolečina peti vitalni znak • Priznanje službi za obvladovanje APB • Timski pristop in kontinuirano izobraževanje • Edukacija bolnikov pred načrtovanimi operativnimi posegi • Zadovojstvo bolnikov – akreditacija bolnišnice • Poenotena dokumentacija

18. Zaradi potrebe po nenehnem izboljševanju kakovosti in z željo, da bi naše delo, znanje in izkušnje približali širšemu krogu uporabnikov je odprt elektronski naslov ak.bolecina.med.ses@kclj.si na katerega nam lahko pošljete kakršna koli vprašanja o prepoznavanju, ocenjevanju in lajšanju pooperacijske bolečine. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času. • V dopoldanskem času smo vam na voljo tudi na telefonski številki 86-23, 24-51, 72-43, MT 775. • V popoldanskem in nočnem času pa dobite nadzorno medicinsko sestro na 82-02.

19. HVALA ZA POZORNOST