350 likes | 569 Views
ŠKOFIJA KOPER. Pastoralna teologija. Katehetsko pastoralna šola. SLOVARČEK. KAJ?. Tri srečanja imamo na razpolago + izpit srečanje: Izvor PT, začetki PT – II. Vatikanski vesoljni cerkveni zbor srečanje: Razvoj PT po Vatikanskem koncilu – Odnos med teorijo in prakso
E N D
ŠKOFIJA KOPER Pastoralna teologija Katehetsko pastoralna šola
KAJ? Tri srečanja imamo na razpolago + izpit • srečanje: Izvor PT, začetki PT – II. Vatikanski vesoljni cerkveni zbor • srečanje: Razvoj PT po Vatikanskem koncilu – Odnos med teorijo in prakso • srečanje: Metoda PT – župnija - ŽPS IZPIT Vsebina izpita: skripta, predavanja, dodatek PREMISLEKI Zaželeno je, da vsebino predavanj predhodno preberete.
IZPIT? Kdaj predlagate? V kakšni obliki? Pisno, ustno, kombinacija… Izpitna vprašanja (kar obdelamo) Izpit je možno opraviti tudi pozneje, po osebnem dogovoru
KDO? Ivan Likar Pastoralna služba KP Trg Brolo 11, 6000 Koper SI-Slovenija ivan.likar@rkc.si 041 390 880 htpp://users.skavt.net/~ilikar pod povezavo PREMISLEKI skripta vprašanja uvajanje v krščanstvo V. Schurr, Zulehner… škofijska prenova
KAKO? Za sledenje predavanjem, zlasti drugemu in tretjemu delu je NUJNO vsebino skripta prebrati predhodno. Poleg skripta in predavanj je tu še dodatek pod nazivom premisleki (Župnija – občestvo občestev; Laiki; Od stare stavbe ni ostal kamen na kamnu; Redovništvo…)
Jezus Kristus OD KOD POSLANSTVO CERKVE? B O G O Č L O V E Š K I P R I N C. G E S T A ET V E R B A STIL CERKVE METODA PT Stalen napor inkarnacijskega principa, inkulturacija… Kakšna naj bo? Uboga, vplivna, pričevanjska, služi…? UČLOVEČENJE Bog dejanja BOŽJA ODREŠENJSKA LOGIKA - MODEL OSEBA besede človek
PRILAGODITEV? METODA DOGMATIKA: kontekst PASTORALNA TEOLOGIJA:tekst ≠ PRILAGODITEV INKARNACIJA Metoda ni v tem, da se Cerkev prilagaja času; Niti v tem, da pač ta čas sprejme pač kot nekaj nujnega Bog sam je v Sinu pokazal metodo inkarnacije; Ne gre za prilagajanje času, niti za nekaj ko pač je treba s časom računati Kriva vera – na račun Boga ali človeka Božje – človeški princip
OD ENOTNEGA SISTEMA K POSTMODERNI DRUŽBI Ozračje vednostnih nasprotij: družba – vera Rimska Aleksandrijska šola PRVA CERKEV DRUŽBA ENOSTI – enovitost Ozračje, ki ga zaznamuje krščanska kultura Vera je navdihovalka vsega življenja SREDNJI VEK DRUŽBA MNOGIH NEODVISNIH JEDER Individualizacija Diferenciacija Globalizacija Cerkev je ena izmed ponudnikov – sistem servisa (navdihovalni princip izpade) POSTMODERNA DRUŽBA … Jezus Kristus 600 1700 … … ZGODOVINA ODREŠENJA
OPREDELITEV CERKVE OB SPREMBAH V DRUŽBI Kdo pravzaprav je Cerkev? Kaj je njeno poslanstvo? PODROČJA DELOVANJA CERKVE Oznajevanje Bogoslušje Karitas / Dobrodelnost TRIA MUNERA / trojna služba/ Jezus Kristus – SP: Prerok Kralj duhovnik
PODROČJA ALI…? RAZSEŽNOSTI Kam s pastoralo športa, ljudi s posebnimi potrebami, prostega časa, kulture, družine, uvajanjem odraslih v krščanstvo…??? NUJNOPOTREBNI PREMISLEK V PRIHODNJE
KAJ JE TOREJ PT? Je refleksija poslanstva Cerkve in sicer po metodi, ki jo je Boga sam položil v zgodovino odrešenja; na poseben način pa uresničil v Jezusu Kristusu. INKARNACIJA sv. Atanazij (kladivo arijancev): kar ni bilo prevzeto v človeškosti Besede, ni bilo odrešeno
POVZETEK Zakaj se rodi PT? Bila je od zmeraj navzoča, kot metoda (v JX) Na poseben način pa se pojavi – kot znanost – ob spremembah prehoda v novi vek. Rodi se kot posledica izziva odgovarjati in živeti poslanstvo Cerkve v novih okoliščinah Prej je bilo vse prežeti s krščanstvom…
FRANZ STEPHAN RAUTENSTAUCHzačetki Pastoralne teologije 1774 – po prenovljeni zasnovi študija začne uvajati pastoralno teologijo kot del PRAKTIČNE teologije. Trojni namen PT: • Primerna formacija duhovnikov • Dolžnosti pastoralne službe • Izvajanje pastoralne službe - kazuistika
POZITIVNI VIDIKI • poučevanje v “materinem” jeziku • poudarek na evangeliju • središčna vloga je položena na dušnega pastirja • praktična teologija postane del teološke izobrazbe
NEGATIVNI VIDIKI • redukcija pastorale le na duhovnika • odvisnost od države • definiranje duhovnikovih dolžnosti: • poučevanje – oznanjevanje (morala in evv) • upravljanje (matice) in podeljevanje zakramentov • vzgoja dobrih kristjanov in državljanov
EPISTEMOLOŠKA NEJASNOST • V ozadju nastanka PT so neteološki razlogi (politični vpliv države, spremembe časa, kako le upravičiti prisotnost teologija v sklopu univerzitetnega študija…) • Ta nejasnost se vse do danes vleče kot zgodovinska popotnica same PT • Nedefinirana metoda PT – vprašanje odnosa med teorijo in prakso
FRIEDRICH SCHLEIERMACHER • protestantski teolog • “oče praktične teologije” • univerza Hall • Napoleon • prihod v Berlin – dekan na TF (1807) – opredelitev zasnove študija • 3 dejavniki: Napoleon, pruska država, Scheling
KAKŠNO JE MESTO TEOLOGIJE ZNOTRAJ UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA? Odloči se za teologijo drugega reda (praktične znanosti), ne za teologijo prvega reda (verske resnice) Namen te je primerna formacija duhovnikov in reševanje življenjskih vprašanj 1810 KRATKA PREDSTAVITEV TEOLOŠKEGA ŠTUDIJA: namen teologije je v vodenju krščanskega občestva
NEGATIVNE PLATI ODLOČITVE • redukcija teologije le na praktičnost (da bi upravičil njeno prisotnost znotraj Univerze) • ločevanje med teorijo in prakso • teologijo (iz njenega namena se to vidi) veže na cerkveno oblast (Kirchenleitung) • Ob drugi izdaji dela Kratka predstavitev… spremeni besedišče – Kirchenregiment
TEOLOGIJO DELI NA: • FILOZOFIJO TEOLOGIJE • Kritična analiza krščanstva • TEOLOFIJO ZGODOVINE • Izvir in razvoj krščanstva skozi stoletja • PRAKTIČNO TEOLOGIJO • Vodenje cerkve, občestva Tisto, kar je bila vsebina filozofije teologije, bi morala biti vsebina PT
POZITIVNE POSLEDICE • Uvidel je, da je nemogoče po procesu dedukcije priti do pastoralnih usmeritev, kriterijev… /zato se opredeli za teol. II. reda/ • Vključevanje sorodnih znanosti
ANTON GRAF Ko razmišlja o zasnovi PT hoče imeti pred seboj dve usmeritvi: • Znanstvenost PT • PT, ki temelji na ekleziologiji (iz tega kakšna je podoba Cerkve izhaja njeno poslanstvo) PT definira kot: neprestano zidanje Cerkve
1841 Kritični uvod v temelje Praktične teologije NAMEN DELA: preseči samovoljnost (jaz tako, ti tako…), iti onkraj manualistike in zasnovati vse na temelju znanstvenosti. Tri razsežnosti teologije: • Biblična teologija in teologija zgodovine • Izvor, ohranjanje in razvoj Cerkve • Teoretična teologija • Dogmatika in moralka • Praktična teologija • Razvoj in uresničevanje – samoizgrajevanje Cerkve
POZITIVNE PLATI GRAFOVE MISLI • pastoralna refleksija spada k bistvu Cerkve (iz narave Cerkve) • znanstveni pristop do te refleksije
NEGATIVNE PLATI GRAFOVE MISLI • praktična teologija je podrejena ekleziologiji (ne pa zakladu vere) • poudarjal je nujnost vključevanja vseh subjektov pri pastoralnem poslanstvu Cerkve (osvoboditi se vpliva države); kljub temu njegova misel zastopa zelo klerikalno podobo praktične teologije: • PT je namreč namenjena tistim v CERKVENIH SLUŽBAH (te pa predstavljajo vse občestvo)
Skrb za bolne CLINICAL PASTORAL TRAINING (CPT) + Gre čez klasično razdelitev na tria munera - Klerikalnost subjektivizem Seward Hiltner Teologijo sistemsko in znanstveno opredeliti OPERATION centred branch of theology Svetne znanosti Dobrodelnost Empirično - kritična metoda OPERATION-CENTRED… • SHEPERING /pastoralna teologija/ • Heeling • Sustaining • Guiding • 2. COMMUNICATING /kakšna govorica/ • 3. ORGANIZING /vzpostavitev skupnosti/ LOGIC centred branch of theology Gonilna sila: zapoved ljubezni do bližnjega Razvijanje smisla Zgodovinsko - kritična metoda
PASTORAL D’INSIEME (Pd’I) Ključne besede: pozornost na položaj, razkristjanjevanje, načrtovanje, subjekti, zona umana, ekipa FRANCIJA • H. Godin – Y. Daniel • 1943 – Francija, misijonska dežela? • Svet delavstva • Svet se je radikalno spremenil • ne le v enem sektorju, ves način življenja • Ni pastoralne refleksije /tradicija/ • F. Boulard – G. Michonneau • podeželje mesto • 1945 • spremembe potekajo na vsej črti – ni več razlike med mestom in vasjo Teorija + praksa Pozornost na situacijo/položaj + Pd’I:
PRENOVA – Pd’I • razkristjanjevanje • vera – socialna razsežnost ≠ HOMOGENA struktura okolja • MILIEU INŠTITUCIJA • župnija postaja SERVIS
STANJE – Pd’I POZORNOST NA OKOLJE • realna okolja • realna občestva • ZONA UMANA (od geografske župnije k pastoralnim območjem) + - • ≠ duhovnik+sodelavci klerikalnost modela • Nova teritorialna porazporeditev župnij močne osebnosti • Iti čez “moj mali vrtič” pozornost na detajle • Organska pastorala • Misijonski model • Pastoralne strukture ODMEV MODELA Pd’I NA II. VATIKANSKEM KONCILU
AKTIVNI SUBJEKTI – Pd’I PRESEČI PASTORALNI INDIVIDUALIZEM NA PODLAGI • CILJEV: • oblikovati strukture, ki bodo oblikovale okolja • AKTIVNIH SUBJEKTOV : • božje ljudstvo • Duhovnik animator • EKIPA • Iti onkraj improvizacije in intuicije
KONCIL II. VATIKANSKI VESOLJNI CERKVENI ZBOR - zametki Mystici corporis Liturgična prenova Vizija Janeza XXIII. Kerigmatična teologija Biblična prenova Katehetska prenova Patristika
II. VATIKANSKI VESOLJNI CERKVENI ZBOR - poudarki DEI VERBUM (BR) CERKEV = ZAKRAMENT PRENOVApastoralni koncil BOŽJA BESEDA AGGIORNAMENTO KOMUNIKACIJA ZNAMENJA ČASOV