Haralambos/Holborn: Družine in gospodinjstva

1. Obča sociologija Haralambos/Holborn: Družine in gospodinjstva

2. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • I. FUNKCIONALISTIČNI POGLEDI • George Peter Murdock: • univerzalne funkcije družine: • seksualna – reprodukcija, nagrada partnerjem, stabilizacija družbe (nadzor in izražanje) • reproduktivna – materialna reprodukcija • ekonomska – vzdrževanje eksistence, kohezija družine • vzgojna – psiho-socialna reprodukcija • George Peter Murdock: • Družina kot univerzalna družbena institucija • Murdock: Družina je družbena skupina, za katero je značilno skupno bivanje, ekonomsko sodelovanje in reprodukcija. Vključuje odrasle obeh polov, med katerimi najmanj dva vzdržujeta družbeno priznano seksualno razmerje, in enega ali več otrok, lastnih ali posvojenih, ki živijo skupaj. • v študiji Družbena struktura je preučeval je v 250 družbah institucijo družine; • različice v strukturi družine: • nuklearna družina (mož, žena, otroci), • razširjena družina (vertik., horiz.) • nuklerna družina je medkulturno univerzalna. • Talcott Parsons: • “osnovni in nezamenljivi” funkciji družine • v svoji analizi se osredotoča na družino v sodobni ameriški družbi; meni, da te ohranjajo dve funkciji: • primarna socializacija otrok – (zgodnje otroštvo) ponotranjenje družbene kulture in strukturiranje osebnosti • stabilizacija odraslih oseb v db. populaciji – poudarek je na razmerju v zakonski zvezi in čustveni varnosti (zelo pomembna funkcija v zahodni družbi zaradi izolacije nuklearne družine od širšega sorodstva)

3. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • II. KRITIČNI POGLEDI • E. Leach: Zablodeli svet? • študija predstavlja pesimistično stališče v ind. db.; • v manjših predind. db predstavlja družina del širše sorodstvene enote, kar zagotavlja posamezniku praktično in psihološko podporo; • nuklearna družina v moderni družbi pa je izolirana, družina je zaprta, kar poveča stres in konflikt; • problemi pa niso omejeni le na družino – preko zasebnosti se strah in sovraštvo širita v družbo, družina torej ni temelj družbe ampak vir nezadovoljstva. • III. MARKSISTIČNI POGLEDI • F. ENGELS: izvor družine • Izvor družine, privatne lastnine in države, 1884 (prve študije družine); • Engels je privzel evolucionistični pogled na izvor in evolucijo družine (razvoj družine skladno z razvojem proizvodnje); • primitivni komunizem – skupna lastnina proizvodnih sredstev in družina kot taka ni obstajala (promiskuiteta), • evolucija družine – od promiskuitetne horde preko poligamije do monogamije; ključno je omejevanje glede spolnih partnerjev; monogamna nuklearna družina se razvije s pojavom privatne lastnine in z nastopom države. Država ščiti lastnino in takšna družina se oblikuje, da bi uredila dedovanje lastnine (nadzor nad dedovanjem se zagotovi z nadzorom nad ženskami). • Opažanja glede Engelsovih pogledov: • temelji na Morganovi teoriji v Starodavni družbi; • monogamna zveza je prisotna tudi v lovskih in nabiralniških družbah;

4. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • IV. MARKSISTIČNI/FEMINISTIČNI POGLEDI NA DRUŽINO • marksistične feministke uporabljajo marksistične pojme, vendar obravnavajo izkoriščanje žensk kot ključno lastnost družinskega življenja; • M. Benston:količina neplačanega dela, ki ga ženske opravljajo, je zelo velika in dobičkonosna za tiste, ki imajo proizvajalna sredstva; dejstvo, da mora mož plačevati proizvodnjo in vzdrževanje bodoče delovne sile, deluje kot močno disciplinsko sredstvo za njegovo obnašanje pri delu; žena (psihološko) podpira (frustriranega) moža, da lahko ta dela; • ideološka pogojenost –Cooper: družina je sredstvo, ki ideološko pogojuje izkoriščevalsko družbo, saj se tam otroci naučijo podrejanja in prilagajanja; Feeleyeva: družina s svojo avtoritarno ideologijo ne uči uporništva, temveč pasivnost. • V. RADIKALNI FEMINISTIČNI POGLEDI NA DRUŽINO • Brysonova: radikalni feminizem: • to je v temelju teorija žensk in teorija za ženske in ni nobene potrebe po kompromisih z obstoječimi pogledi, ideje so praviloma nove; • zatiranje žensk obravnava kot najbolj temeljno in univerzalno obliko dominacije; družba je patriarhalna (manj pa kapitalistična); • radikalne feministke si niso enotne glede izvora moške prevlade, družina je pomembna pri vzdrževanju moči moških.

5. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • VI. DRUŽINA IN INDUSTRIALIZACIJA • Predindustrijska družina • problemi povezani z industrializacijo in družino: 1. proces industrializacije ne poteka v vsaki družbi na enak način; 2. industrializacija ni nespremenljiva stvar, je razvijajoč se proces; 3. ne obstaja en sam tip predindustrijske družine. Oblike družin v predindustrijskih družbah: • Družina v družbah brez pisave – manjše družbe so razdeljene na sorodstvene skupnosti (npr. rod), ki izvirajo iz skupnega prednika; družina je vpeta v sistem sorodstvenih odnosov, člane združuje mreža pravic in dolžnosti. • Klasična razširjena družina – v nekaterih tradicionalnih kmečkih družbah, prevladujejo sorodstvene vezi, vendar temeljna enota ni sorodstvena skupina, ampak razširjena družina (npr. patriarhalna razširjena družina, patrilinearna, status je pripisan s članstvom v družini, odnosi: oče-sin, lastnik-zaposleni, skupaj delajo kot proizvodna enota za lastno preživetje). • Talcott Parsons – “izolirana nuklearna družina” • izolirana nuklearna družina je značilnost modernih družb; je strukturno izolirana (ni del širšega sorodstvenega sistema), je strukturno diferencirana (prenos raznovrstnih funkcij iz nuklearne družine na druge strukture v družbi) • Družina in ekonomija – deli družbe so funkcionalno povezani, funkcionalno razmerje med izolirano nuklearno družino in ekonomskim sistemom industrijske družbe obstaja (družina ustreza potrebam družbe) • Status v družini – status v industrijski družbi je bolj pridobljen kot pripisan; izolirana nuklearna družina je najboljša oblika za družbo, ki temelji na pridobljenem statusu; univerzalistične vrednote (za vse člane družbe) in partikularistične vrednote (za določene posameznike, npr. pripisan status v družini, oče-sin).

6. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • Družina srednjega razreda • družina srednjega razreda naj bi bila manj vezana na sorodstvo zunaj nuklearne enote kot družina delavskega razreda (ni potrebe po visoki mobilnosti); • vseeno pa vzdržujejo tesne stike s sorodstvom – Willmott in Young: študija v Woodfordu; • Rooser in Harris: študija v Južne Walesu; • Količina in lastnosti stikov – izpostavi težavnost merjenja pomena stikov zunaj nuklearne družine; Bell: pomen razlike med količino in kvaliteto stikov (npr.: stik po pošti in po telefonu); pomen uslug sorodstvu zunaj nuklearne družine. • Sodobne družinske vezi • Willmott: stiki med sorodniki so ostali pomembni tako v srednjem kot v delavskem razredu; zaradi avtomobilov je vzdrževanje stikov enostavnejše, domovi so dovolj prostorni za obiske, telefon je dostopen; sorodniki so še vedno glavni vir neformalne podpore in pomoči.

7. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • Izolirana nuklearna družina? • Sussman & Burchinal: raziskave dokazujejo, da ameriška družina ni izolirana, družino je mogoče razumeti le, če zavrnemo pojem izolirane nuklearne družine; • Parsons (Normalna ameriška družina): tesni odnosi s sorodstvom zunaj nuklearne družine niso nikoli neskladni s pojmom izolirane nuklearne družine; družina JE strukturno izolirana (npr. od ekonomije, ker ni sestavni del ekonomskega sistema kot npr. kmečka družina); ne tvori trdno strukturirane enote (kot v razširjeni družini), ker so razmerja zunaj družine manj obvezna; • Rosser & Harris: (raziskava potrjuje Parsonsove trditve) nuklearna družina je temeljna strukturna enota družbe, odnosi zunaj nimajo odločilnega pomena; • Modificirana razširjena družina • E. Litwak sklepa, da je za opis družine v moderni družbi potrebno uvesti nov termin: modificirana razširjena družina (zvezo nuklearnih družin v stanju delne odvisnosti); • Modificirana osnovna družina – Allan: nenuklearni sorodniki se v normalnih okoliščinah se ne zanašajo drug na drugega.

8. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • Porast samohranilstva • Samohranilstvo je pogosto prehodno stanje pred, med ali po obdobjih, v katerih ima družina dva roditelja; • Vzroki samohranilstva: • posledica smrti enega od partnerjev • posledica formalne razveze • posledica ločenega življenja partnerjev • Rapoportova:samohranilska družina je pomembna porajajoča se oblika družine, ki jo začenjamo sprejemati kot legitimno alternativo drugim družinskim strukturam; • politiki Konservativne stranke menijo, da je za porast kriva država blaginje; • razlogi za: socialno skrbstvo • razlogi proti: samohranilstvo ne daje nobenih prednosti, samohranilci velikokrat živijo v revščini, nočejo biti odvisni od podpor. • Morgan: porast samohranilstva je deloma posledica spreminjanja odnosov med moškimi in ženskami • Posledice samohranilstva – Murray: samohranilstvo je pripomoglo k oblikovanju novega družbenega sloja, razrednega dna; McLanahan & Booth: Nekateri vidijo družino samohranilke kot znak družbene dezintegracije, ki opozarja na konec družine. Drugi jo obravnavajo kot alternativno obliko družine, skladno s porajajočo se ekonomsko neodvisnostjo žensk. • Samohranilstvo in življenjski standard – ni dvoma, da je samohranilstvo povezano z nizkim življenjskim standardom, raziskave kažejo, da so te družine v veliki meri odvisne od podpore. • Drugi učinki – vprašanje psiholoških in socialnih učinkov na otroke (McLanahan & Booth: samohranilstvo škoduje otrokom).

9. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • VII. SPREMINJANJE FUNKCIJ DRUŽINE • Izguba funkcij – funkcije, ki jih je družina izgubila so prevzele določene institucije, to pa ne pomeni, da je pomen družine upadel(Parsons: družina se je specializirala); Dennis: birokratske ustanove so prevzele nekatere funkcije družine in to je povzročilo izgubo topline in tesnih odnosov in to se kaže v večini medosebnih odnosov; Young & Willmott: z upadanjem funkcij družine se potrebe po čustveni podpori večajo. • Ohranjevanje in izboljševanje funkcij – Fletcher: družina ni le ohranila funkcij temveč so te še pridobile na pomenu, institucije so še dopolnile pomen funkcij: • 1. odgovornost za socializacijo je v domeni družine, ostale institucije to dopolnjujejo, • 2. odgovornost za blagostanje članov je v domeni družine (zdravje in širša oskrba), • 3. družina je ohranila položaj v ekonomiji kot potrošnik. • Neomarksistični pogledi –Marcuse in Gorz: odtujitev pri delu vodi k iskanju izpolnitve onstran dela; družinski možje in žene so idealen material za izkoriščanje.. • Feminizem in ekonomske funkcije - • Feminizem in ekonomske funkcije – družina ni izgubila svoje ekonomske vloge kot enota proizvodnje, velik del dela v družini je produktiven, le da kot tak ni priznan, ker ni plačan.

10. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • VIII. KONJUGALNE VLOGE • Spojene konjugalne vloge – stopnja do katere si partnerja delita hišno delo in prostočasne dejavnosti (nasprotje ločenih konjugalnih vlog). • Konjugalne vloge in družbene mreže: • Trdne in ohlapne mreže – Bott: odkrila je povezavo med ločenostjo vlog in razredom (največja ločenost vlog se pojavi v družini delavskega razreda), razlog za to je v družbenih razmerjih, ki jih partnerja prineseta s seboj v zakon; če se vsi poznajo – trdna mreža, če so povezani le prek enega člana – ohlapna mreža. Trdne mreže so povezane z ločenimi konjugalnimi vlogami, ohlapne pa s spojenimi (če prineseta v zakon trdno mrežo, sta drug od drugega manj odvisna). • Stopnja vezanosti na dom – Rosser & Harris: obstaja povezava med konjugalnimi vlogami in družbeno mrežo, večji poudarek pa je na zakonski zvezi; kritični dejavnik je stopnja vezanosti na dom .

11. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • IX. RAZPRAVA O HIŠNEM DELU • ženske še vedno prevzemajo primarno odgovornost za delo doma oz. “hišno delo”; • v patriarhalni družbi vladajo moški in lastniki proizvajalnih sredstev; • Kapitalizem in hišno delo: • Mezdno delo in hišno delo – Himmelweit:razlike med mezdnim in hišnim delom: mezdno delo je plačano in časovno omejeno, hišno delo pa ne; za mezdnega delavca so delo in prosti čas, proizvodnja in potrošnja ločena, hiša pa je središče prostega časa in potrošnje, ne vključuje pogodbe o zaposlitvi; plačani delavci so del ekonomskega sistema, ženske pa niso (ne nudijo tržnega blaga, temveč storitve za partnerja). • Hišno delo in proizvodnja delovne sile –Dalla Costa & James: ženske skozi hišno delo proizvajajo uporabno vrednost (dobrine) in delovno silo (družina je socialna tovarna). • Hišno delo kot neproduktivno delo – Secombe: hišno delo je neproduktivno delo, ker ne proizvaja presežne vrednosti za kapitalista, proizvedena delovna sile se ne prodaja, ampak najema, kar je temelj celotnega ekonomskega sistema; • Moški in hišno delo: • Hišno delo – ločeni način proizvodnje – Delphy: ženske ne opravljajo svojega dela za kapitaliste, ampak za svoje može, hišno delo predstavlja od kapitalizma ločen način proizvodnje (odnosi ne temeljijo na delovni, ampak na poročni pogodbi).

12. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • X. ZAKONSKA ZVEZA IN RAZPAD ZAKONSKE ZVEZE • Grožnje zakonski zvezi – sklepajo, da postaja zakonska zveza manj priljubljena, stopnja razvez je v porastu; • Stopnja sklepanja zakonskih zvez – Chester: pogostost porok med mladimi odraslimi je v zahodnih državah upadla; to naj bi se s časom spremenilo. • Zunajzakonska zveza – alternativa zakonski zvezi; Chester: zunajzakonska zveza je začasno obdobje. • Komune – McCulloch: komune so eksperimentalne skupine gospodinjstev, ki prakticirajo ideologijo skupnosti. Problem kratkotrajnosti komun naj bi bil v ujemanju novih generacij s skupino v komuni, rešitev pa je v kolektivnim in ne komunalnih gospodinjstvih. • Razpad zakonske zveze – tri kategorije: • 1. razveza – formalna prekinitev zveze, • 2. ločitev – fizična ločitev partnerjev, • 3. prazna zakonska zveza – zveza je le formalnost. • Razlage razpadov zakonskih zvez : • Vrednotenje zakonske zveze – Parsons: naraščanje števila razpadov zvez je posledica višjega vrednotenja zakonske zveze (ljudje vedno več pričakujejo od zveze). • Konflikt med partnerjema – Hartova: prilagajanje družine na zahteve ekonomskega sistema povzroča napetosti v zakonu; Goode: družina nosi največje čustveno breme, ko je neodvisna, kot pa ko je majhna enota v večji sorodstveni strukturi; v industrijski družbi se družina specializira za manj funkcij in to privede do manj vezi med njenimi člani. • Preprostost razveze – Goode: sprememba stališč do razveze je del splošnega procesa sekularizacije v zahodnih družbah. • Zakonodaja o razvezah – spreminjanje stališč do razveze se je institucionaliziralo z različnimi spremembami v zakonodaji, ki so močno olajšale razvezo. • Ženske, plačana zaposlitev in konflikt v zakonski zvezi – Hartova: pogostost razvez je mogoče obravnavati kot posledico konflikta med spreminjajočim se ekonomskim sistemom in njegovo družbeno in ideološko nadstavbo (družino).

13. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva • XI. DRUŽINA, POLITIKA IN SOCIALNA POLITIKA • Mednarodne primerjave – Wilson: primeri družb in zgodovinskih obdobij, v katerih so države poskušale oblikovati družinsko življenje: • Sovjetska zveza – ukrepi za slabljenje in uničenje družine, • Romunija – spodbujanje družinskega življenja, • Kitajska – dovoljenje za več kot enega otroka, • Britanija –družina sodi v zasebno sfero. • Pristranost do konvencionalnih družin – politični ukrepi vplivajo na to, kako si bodo ljudje organizirali življenje v svojem domu; feministke očitajo vladi, da je naklonjena tradicionalni nuklearni družini (moški hranilec, žena ostaja doma). • P. Abbott in C. Wallace – družina in nova desnica • vladna politika spodkopava konvencionalno družino; • Nova desnica in politika - P. Abbott in C. Wallace: nova desnica je imela škodljivo socialno politiko, spodbujala je deviantne življenjske sloge in oblike družin; • Nova desnica in politični ukrepi - P. Abbott in C. Wallace: (ZDA) zakonska zahteva, da biološki očetje otrok plačujejo materam, če ne živijo skupaj, (Britanija) ukinitev podpore šestnajst in osemnajstletnikom, ki se ne izobražujejo... nova desnica je dejansko spodkopala družinsko življenje.

14. Haralambos/Holborn: Sociologija /Družine in gospodinjstva SLOVAR: Industrializacija: množična proizvodnja dobrin v tovarniškem sistemu, ki vključuje neko raven mehanizirane proizvodne tehnologije Sekularizacija: zmanjševanje vpliva cerkve in religioznega verovanja na splošno.