SREDSTVA IZVR BE IZVR BA NA DENARNO TERJATEV IZVR BA NA PLACO IN DRUGE STALNE PREJMKE

1. SREDSTVA IZVR�BEIZVR�BA NA DENARNO TERJATEVIZVR�BA NA PLACO IN DRUGE STALNE PREJMKE IZVR�ILNA �OLA ZA SODNIKE Dida VOLK

2. Izvr�ba na denarno terjatev V praksi redko izvr�ilno sredstvo Bolj uveljavljeni sta obe �podvrsti� tega izvr�ilnega sredstva: - izvr�ba na placo in druge stalne prejemke - izvr�ba na dol�nikova denarna sredstva pri organizacijah za placilni promet

3. Izvr�ilna dejanja Rube� terjatve Prenos terjatve (ce ne predlaga hkrati � mora predlagati v 3 mesecih) Rube� je opravljen z dnem, ko je sklep o izvr�bi vrocen dol�nikovem dol�niku Vrstni red zastavnih pravic se doloca po dnevu oprave rube�a � sprememba z Novelo ZIZ iz leta 2002 (prej: po dnevu, ko je sodi�ce prejelo predlog za izvr�bo)

4. Rube� terjatve S sklepom o rube�u sodi�ce prepove: dol�nikovemu dol�niku poravnati terjatev dol�niku � dol�nikov dol�nik nima pravice do prito�be zoper sklep o rube�u dol�niku terjatev izterjati ali kako drugace z njo razpolagati Z rube�em terjatve pridobi upnik na terjatvi zastavno pravico Za vrstni red zastavnih pravic vec upnikov je odlocilen dan oprave rube�a (vrocitev dol�nikovem dol�niku)

5. VSL sklep III Cp 1949/99 Dol�nikov dol�nik ni oseba, ki bi imela pravico vlo�iti prito�bo zoper sklep o prenosu terjatve.

6. VSL sklep III Cp 444/2000 Ko sodi�ce odloca o rube�u dol�nikove terjatve do njegovega dol�nika (�dol�nikov dol�nik�) mora preizkusiti navedbo v predlogu za izvr�bo, da je dol�nikov dol�nik res dol�nik dol�nika, ce ta ni obrazlo�ena. Ker �dol�nikov dol�nik� v prito�bi zatrjuje, da ni dol�nikov dol�nik, mu je kot udele�encu treba priznati pravico do prito�be.

7. VSC sklep II Ip 781/2007 Zgolj dejstvo, da ima dol�nik do dol�nikovega dol�nika odprto od�kodninsko to�bo, ne zado�ca za ugotovitev, da ima dol�nik tudi terjatev do dol�nikovega dol�nika. Slednje dejstvo je odlocilnega pomena pri odlocanju o predlogu za nadaljevanje izvr�be na denarno terjatev dol�nika, ob cemer mora biti terjatev, ki bi se naj zarubila, tudi dolocno opredeljena.

8. VSL sklep II Cpg 844/2001 Sklep o rube�u terjatve je nerazumljiv, ker terjatev, ki naj bi se zarubila, sploh ni dolocena (temelj, vi�ina, zapadlost itd.), tako da odlocitve sodi�ca prve stopnje o rube�u terjatve niti ni mogoce preizkusiti.�

9. VSM sklep II Cp 1276/2006 V izvr�ilni zadevi po izvr�ilnem naslovu je utemeljen ugovor zoper sklep o izvr�bi zaradi neizterljivosti terjatve, kar preprecuje izvr�bo, ker je bila le-ta zarubljena v drugi izvr�ilni zadevi v okviru dovoljenega izvr�ilnega sredstva rube�a terjatve z dnem, ko je bil v drugi izvr�ilni zadevi vrocen sklep o izvr�bi dol�nikovemu dol�niku.

10. Izjava dol�nikovega dol�nika Na upnikov predlog ga pozove sodi�ce, da da izjavo: ali pripoznava zarubljeno terjatev, v kolik�nem znesku, ali je izpolnitev te terjatve odvisna od izpolnitve kak�ne druge obveznosti. Ali je ta dolocba smiselno uporabna za �potrditev� upravno-izplacilne prepovedi ?

11. VSL sklep II Cpg 286/2001 Sodi�ce prve stopnje, ki kljub predlogu upnika, od dol�nikovega dol�nika ni zahtevalo izjave, je s tem bistveno kr�ilo dolocbe izvr�ilnega postopka o izjavi in dolocbe o tem, kdaj sme izdati sklep o prenosu terjatve, saj navedenih dolocb sploh ni uporabilo.

12. VSL sklep II Cpg 866/2003 Upnik lahko v predlogu za izvr�bo na denarna sredstva pri organizaciji za placilni promet poda predlog, da se dol�nikov dol�nik izjavi o tem, ali pripoznava zarubljeno terjatev in sicer kolik�en znesek, ter ali je njegova obveznost, da poravna to terjatev, pogojena z izpolnitvijo kak�ne druge obveznosti. Vendar pa je v primeru, ce banka ne ravna po predlogu in ne obvesti upnika o ovirah, predpisana le od�kodninska odgovornost.

13. Prenos terjatve Sodi�ce lahko na upnika prenese terjatev: v izterjavo, namesto placila, kar je odvisno od upnikovega predloga.

14. Sklep o prenosu terjatve Sklep sme sodi�ce izdati �ele, ko postane sklep o rube�u pravnomocen Ce je upnik predlagal, naj se dol�nikov dol�nik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvr�bo, izda sodi�ce sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vroceno obvestilo o izjavi dol�nikovega dol�nika, ce pa se dol�nik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti. Prenos terjatve je opravljen, ko vroci sodi�ce dol�nikovemu dol�niku sklep o prenosu.

15. VSC sklep II Ip 711/2007 Sklep o prenosu zarubljene terjatve na upnika v izterjavo je zgolj naslednje procesno dejanje v primeru izvr�be na denarno terjatev dol�nika, ki sledi sklepu o rube�u terjatve. Z navedenim sklepom pa ni vsebinsko odloceno o terjatvi dol�nika do dol�nikovega dol�nika, zato slednji nima pravnega interesa za vlo�itev prito�be zoper ta sklep.

16. VSL sklep III Cp 1047/2006 Sklep o prenosu terjatve namesto placila ne predstavlja izvr�ilnega naslova zoper dol�nikovega dol�nika.

17. Prenos v izterjavo upnik dobi pravico zahtevati od dol�nikovega dol�nika izplacilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, ce je ta znesek zapadel, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljavljati pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje. ne pridobi pravice: - da bi v breme dol�nika sklenil poravnavo, - da bi dol�nikovemu dol�niku odpustil dolg, - da bi s preneseno terjatvijo sicer razpolagal, - niti pravice, da bi z dol�nikovim dol�nikom sklenil pogodbo, naj o terjatvi, ce je ta sporna, odloci arbitra�a.

18. Ugovori dol�nikovega dol�nika Proti upniku ima dol�nikov dol�nik samo tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti dol�niku. Ce dol�nik odstopi preneseno terjatev po prenosu, to nima pravnega ucinka na pravice, ki jih je s prenosom pridobil upnik.

19. Druge dolocbe pri prenosu v izterjavo Ce je terjatev vpisana v zemlji�ki knjigi � se prenos v izterjavo uradno zaznamuje Ce je obveznost dol�. dol�nika pogojena z izrocitvijo stvari � sklep sodi�ca, da dol�nik stvar polo�i pri sodi�cu � to pa stvar potem izroci dol�. Dol�niku Upnik, ki vlo�i to�bo za izterjavo prenesene terjatve mora obvestiti dol�nika Zamuda upnika pri izterjavi � odgovarja za �kodo, sodi�ce pa lahko na predlog drugega upnika razveljavi sklep o prenosu

20. Prenos namesto placila preide zarubljena terjatev do prenesenega zneska na upnika z ucinkom odplacnega odstopa terjatve Ce je prenesena terjatev zavarovana z zastavno pravico, ki je vpisana v zemlji�ki knjigi, prenese sodi�ce po uradni dol�nosti tudi zastavno pravico na upnika. Upnik je s samim prenosom poplacan toliko, kolikor ta terjatev zna�a.

21. Izvzetje - omejitve 101. clen ZIZ � izvzetje prejemkov (t.i. socialne narave � pre�ivnina, socialna pomoc, nadomestilo za invalidnost�) 102. clen ZIZ � omejitve izvr�be za dolocene prejemke (placo, od�kodnino iz naslova izgube ali zmanj�anja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova zacasne brezposelnosti, placila za delo obsojencev)

22. Izvzetje � 101. clen ZIZ zakonite pre�ivnine in od�kodnine za izgubljeno pre�ivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal; od�kodnine zaradi telesne po�kodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju; socialne pomoci; otro�kega dodatka; �tipendije in pomoci ucencem in �tudentom; prejemkov voja�kih obveznikov v casu opravljanja voja�kih dol�nosti; prejemkov dr�avljanov v casu opravljanja nadomestne civilne slu�be oziroma usposabljanja za za�cito; prejemkov oseb v casu usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije; prejemkov iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih odlicij in priznanj; denarnih sredstev pomoci potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije

23. Izvzeti so prejemki denarna socialna pomoc po zakonu, ki ureja socialno varstvo; star�evski dodatek, dodatek za nego otroka in pomoc za opremo novorojenca; nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja dru�beno varstvo du�evno in telesno prizadetih oseb; dodatek za pomoc in postre�bo; dohodki od obcasnega dela invalidov, vkljucenih v institucionalno varstvo.

24. Omejitev � 102. clen ZIZ Navadne terjatve: 2/3 prejemkov � dol�niku ostane minimalna placa Privilegirane terjatve: 2/3 prejemkov � dol�niku ostane 2/3 minimalne place Posebnost: ce dol�nik pre�ivlja �e druge osebe � mu ostane najmanj znesek v vi�ini dohodka, ki ustreza znesku za dodelitev denarne socialne pomoci za dol�nika + osebe,ki jih pre�ivlja

25. VSL sklep II Cpg 791/2000 Odlocitev, da je nezarubljivi del place ustrezno vi�ji v primeru, ce ima dol�nik, katerega placa se rubi, zakonite pre�ivninske obveznosti, se opravi na ugovor dol�nika (ugovorni razlog iz 7. tocke 1. odst. 55. cl. ZIZ).

26. VSL sklep III Cp 7593/2006 Z dolocbo 1. tocke 1. odstavka 102. clena ZIZ je omejen obseg, v katerem so lahko dolocena dol�nikova sredstva predmet izvr�be. Sredstva pod navedenim limitom ne morejo biti predmet izvr�be. Ce je izvr�ba dovoljena na predmetu, ki ne more biti predmet izvr�be je to razlog, ki izvr�bo preprecuje. Tak�na ugotovitev pa pogojuje ustavitev izvr�be.

27. VSK sklep II Cp 1389/2005 Delodajalec in organizacija za placilni promet morata poznati omejitve izvr�be iz 101. in 102. clena ZIZ in pri izvr�evanju sklepa paziti, da bodo omejitve iz 101. in 102. clena ZIZ spo�tovane. Sodi�ce pa ni dol�no v svojem sklepu obrazlagati, na kak�en nacin bo organizacija za placilni promet dolocila, katere prilive, ki bodo prispeli na transakcijski racun dol�nice, je potrebno zarubiti in do kak�ne vi�ine oziroma kako se bo locilo tiste prilive, ki so �e ustrezno zmanj�ani zaradi rube�a na placo. Banka bo torej lahko opravila blokado in poplacilo iz dol�nicine place in drugih privilegiranih prejemkov le z upo�tevanjem omejitev in prepovedi iz 101. in 102. clena ZIZ, tako, da ne bo pri�lo do dvakratnega rube�a iste place oziroma prejemka - najprej pri delodajalcu in nato �e pri organizaciji za placilni promet.

28. VSL sklep II Cpg 1139/2001 Izracuna zarubljivega dela dohodka ni moc opreti na se�tevek vseh dohodkov dol�nikove dru�ine. Po dolocbi 4. in 5. odst. 101. clena ZIZ so prejemki iz naslova otro�kega dodatka in �tipendij iz izvr�be. Sicer pa ne gre za dol�nikove prejemke. Zarubljivi del place se obracuna le od dol�nikove place. Vi�ina otro�kih dodatkov in �tipendij se upo�teva le v smislu zni�anja dol�nikove pre�ivninske obveznosti.

29. VSC sklep I Ip 569/2007 Sodi�ce prve stopnje je materialno pravno pravilno odlocilo, ko je na upnikov predlog dovolilo izvr�bo tudi �e na dol�nikova denarna sredstva pri organizaciji za placilni promet, ceprav je izvr�ba bila �e na dol�nikovo pokojnino, ki mu jo izplacuje ZPIZ. Izplacevalec pokojnine in organizacija za placilni promet morata upo�tevati omejitve iz 102. cl. ZIZ.

30. VSC sklep I Cp 1423/2006 Dol�nik ima tekom izvr�ilnega postopka pravico do ugovora zoper novo izvr�ilno sredstvo, vendar lahko v tem ugovoru izpodbija le utemeljenost novega izvr�ilnega sredstva ali predmeta izvr�be, ali pa postopek dovolitve novega sredstva ali predmeta izvr�be, ne pa tudi samega obstoja ali vi�ine terjatve. Za tovrstne ugovore je predviden ugovor zoper sklep o dovolitvi izvr�be. V tem postopku pa se izvr�ba z novim izvr�ilnim sredstvom, to je rube� pokojnine, trenutno ne more nadaljevati, saj to ni mo�no zaradi omejitev v dolocilu cl. 102 ZIZ.

31. VSC sklep I Ip 439/2008Pomembno stali�ce!!! Ne dolocbe 6. tocke 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvr�bo na placo oz. pokojnino, ne splo�ne dolocbe 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvr�bo na denarno terjatev, ne dajejo pravne podlage za ustavitev izvr�be po uradni dol�nosti v primerih, ko pokojnina ne dosega zneska minimalne place. Prav tako pa ni mogoce uporabiti niti 76. cl. ZIZ, saj se ta dolocba nana�a na izvr�ilni naslov ali potrdilo o pravnomocnosti.

32. Zastoji v postopku Prekinitev postopka (smrt stranke, stecajni postopek�) Odlog izvr�be � zastoj v 2. fazi postopka - na predlog upnika - na predlog dol�nika - na predlog tretjega

33. IZVR�BA NA PLACO IN DRUGE STALNE PREJEMKE Izvr�ilna dejanja opravlja delodajalec ali drug dol�nikov dol�nik (ZPIZ, Zavod za zaposlovanje�) Podatki o dol�nikovi placi (pri predlogu za izvr�bo na podlagi VL � poizvedbe opravi sodi�ce po uradni dol�nosti) Stro�ki izvr�be

34. Izvr�ba na placo se nana�a tudi na: pokojnino, nadomestilo place, prejemke iz naslova zacasne brezposelnosti, Placilo za delo obsojencev v kazenskih zavodih druge stalne denarne prejemke (ce zakon ne doloca drugace).

35. Izvr�ilna dejanja S sklepom o izvr�bi sodi�ce zarubi del place delodajalcu (oziroma zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje � ZPIZ, zavodu za zaposlovanje ...) nalo�i, da mora po pravnomocnosti sklepa o izvr�bi placati oziroma placevati upniku denarni znesek (oziroma denarne zneske), za katerega je dovoljena izvr�ba. Sklepi o izvr�bi na podlagi verodostojne listine so �e pravnomocni, zato se poplacilo upnika opravi takoj!

36. Upnikova zastavna pravica Upnik pridobi zastavno pravico na zarubljenem delu place (pokojnine, nadomestila place, prejemka iz naslova zacasne brezposelnosti) takrat, ko dol�nik pridobi pravico na izplacilo tega, in v trenutku, ko je zanj tudi zarubljen.

37. Vrstni red poplacil Vrstni red poplacil vec upnikov je odvisen od dneva, ko dol�nikovem dol�niku vrocen sklep o izvr�bi (110. clen v zvezi z drugim odstavkom 107. clena ZIZ). Ce je vec upnikov pridobilo zastavno pravico na isti dan, so v vrstnem redu vsi na istem mestu. Ce vseh ni mogoce poplacati, se poplacajo sorazmerno.

38. Odgovornost delodajalca Zahteven polo�aj �izvr�evalca� sklepa Sklep o izvr�bi je najveckrat sestavljen iz glavnice, obresti in stro�kov, delodajalec pa je dol�an ravnati po sklepu o izvr�bi in natancno izracunati vi�ino terjatve ter jo prenesti upniku. Delodajalec je odgovoren za �kodo, ki jo s tem (denimo nepravilnim izracunom terjatve) povzroci upniku (cetrti odstavek 134. clena ZIZ). Zelo obremenjujoce za delodajalca !

39. VSC sklep I Cp 24/2007 Po prejemu dopisa ZPIZa, da je dol�nik prejemnik pokojninske dajatve, katera je ni�ja oziroma ne dosega neto minimalne place, mora sodi�ce pred ustavitvijo izvr�be na pokojnino upnika obvestiti o dopisu ZPIZa in mu hkrati dati mo�nost, da predlaga novo izvr�ilno sredstvo.

40. VSL sklep III Cp 954/2003 Izvr�ba na placo je mogoca le v primeru, da je dol�nikov delodajalec tretja oseba, ne pa sam dol�nik kot samostojni podjetnik

41. Obseg izvr�be na placo Poleg place prejema delavec �e druge prejemke iz delovnega razmerja: regres, jubilejne nagrade� Prejemki, ki so po svoji naravi povracilo stro�kov in so delavcu sicer nastali v zvezi z delovnim razmerjem): povracilo potnih stro�kov in dnevnic, povracilo stro�kov za prehrano.

42. VSK sklep II Cp 461/2002 Prejemki iz naslova potnih stro�kov in dnevnic so denarna terjatev dol�nika v smislu 128. clena ZIZ. Ker niso izvzeti iz izvr�be po 101. clenu niti ni zakonodajalec zanje predpisal omejitve v 102. clenu ZIZ, so zato lahko predmet izvr�be proti dol�niku.

43. Iz obrazlo�itve � 1. stopnja Z izpodbijanim sklepom je sodi�ce prve stopnje v ostalem delu, kolikor je upnik predlagal tudi rube� ostalih prejemkov, ki jih dol�nik prejema v zvezi z delom, to je dnevnic, potnih stro�kov, regresov, nagrad in drugih prejemkov v zvezi z delom, predlog upnika zavrnilo, ker je zavzelo stali�ce, da prestavljajo ti stro�ki dejanske stro�ke delavca v zvezi z delom, do povrnitev katerih je delavec upravicen in ne pomenijo placila za opravljeno delo, na katerega bi bilo mogoce poseci z izvr�bo. Sicer pa regresov in nagrad tudi ni mogoce �teti med stalne prejemke, zlasti zaradi nestalnosti le-teh ter tudi zato ne morejo biti predmet izvr�be.

44. Vi�je sodi�ce Prito�ba ima prav, da prejemki iz naslova potnih stro�kov in dnevnic niso izvzeti iz izvr�be, saj kaj tak�nega iz 101. clena ZIZ ne izhaja. Prav tako glede teh prejemkov ni dolocena v 102. clenu ZIZ omejitev. Tudi ti prejemki so denarna terjatev dol�nika v smislu 128. clena ZIZ in ker niso niti izvzeti iz izvr�be niti ni zakonodajalec za te prejemke predpisal omejitve, je sodi�ce prve stopnje zmotno uporabilo dolocbe ZIZ, ko je zavrnilo predlog upnika za opravo izvr�be na te prejemke dol�nika. Prito�beno sodi�ce je zato utemeljeni prito�bi upnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvr�bo dovolilo tudi na te prejemke dol�nika kot je predlagala upnica.

45. Ali je mogoca izvr�ba na: regres, jubilejne nagrade� povracilo potnih stro�kov in dnevnic, povracilo stro�kov za prehrano. Menim, da gre v vseh teh primerih za izvr�bo na denarno terjatev (!!!) � ne pa za izvr�bo na placo, torej morajo biti ta denarna terjatev jasno navedena !!!

46. Tekst tipskega sklepa o izvr�bi na podlagi VL (COVL) Z rube�em place (prejemkov iz delovnega razmerja, prejemkov iz socialnega zavarovanja in drugi stalnih denarnih prejemkov), ki jih dol�nik prejema pri dol�nikovem dol�niku�. In z nalogom delodajalcu/dol�nikovem dol�niku, da mora�(po pravnomocnosti tega sklepa placati oziroma placevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvr�bo) Tekst 129. clena ZIZ: S sklepom o izvr�bi na placo zarubi sodi�ce dolocen del place in nalo�i delodajalcu, da mora�

47. VSL sklep II Cpg 844/2001 Sklep o rube�u terjatve je nerazumljiv, ker terjatev, ki naj bi se zarubila, sploh ni dolocena (temelj, vi�ina, zapadlost itd.), tako da odlocitve sodi�ca prve stopnje o rube�u terjatve niti ni mogoce preizkusiti.�

48. Povecanje place (130. clen ZIZ) Sklep o izvr�bi se navezuje tudi na morebitno povecanje place in drugih prejemkov, cetudi je do povecanja pri�lo po izdaji sklepa o izvr�bi. Placa se lahko tudi zmanj�a. V takem primeru bo moral delodajalec sam zmanj�ati obroke v okviru znanih omejitev izvr�be.

49. Vec upnikov zoper istega dol�nika (131. clen ZIZ) Ce ima pravico do zakonite pre�ivnine oziroma pravico do rente za izgubljeno pre�ivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, nasproti istemu dol�niku vec oseb, skupen znesek njihovih terjatev pa presega del place oziroma drugega stalnega denarnega prejemka, ki je lahko predmet izvr�be, sodi�ce dovoli izvr�bo v dobro vsakega od upnikov v sorazmerju z vi�ino njegove terjatve. Enako ravna sodi�ce tudi, kadar je posamicen predlog za izvr�bo za prej navedeno vrsto terjatve vlo�en kasneje in je kasneje tudi izdan sklep o izvr�bi. V takem primeru mora sodi�ce po uradni dol�nosti spremeniti prej izdani sklep o izvr�bi in na novo dolociti sorazmerja med posameznimi (privilegiranimi) terjatvami.

50. Kraj placila (132. clen ZIZ) Ce za terjatev ni izrecno predpisano negotovinsko placilo, jo upnik lahko izterja neposredno v gotovini pri dol�nikovemu dol�niku. Tak nacin se v praksi uporablja dokaj redko Pri predlogu za izvr�bo na podlagi verodostojne listine je navedba racuna upnika obvezna ! Placilo je opravljeno, kadar upnikova banka prejme nakazilo. Kadar pa se placuje po po�ti, je placilo opravljeno v trenutku opravljenega placila - nakazila na po�ti.

51. Prenehanje delovnega razmerja (133. clen ZIZ) Ko dol�niku preneha delovno razmerje, mora delodajalec poslati sklep o izvr�bi s priporoceno po�iljko novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodi�ce. Na novega delodajalca ima sklep o izvr�bi ucinek od dneva, ko mu je bil vrocen. Ko delodajalcu ni znano, kje se je dol�nik zaposlil, mora o tem takoj obvestiti sodi�ce. Vsekakor pa delodajalec, ki opusti navedena ravnanja, upniku odgovarja za �kodo, ki jo je s tem povzrocil (cetrti odstavek 134. clena ZIZ).

52. VSL sklep III Cp 1508/2001 Ker dol�nik na dan izdaje sklepa o izvr�bi ni bil vec v delovnem razmerju, je sodi�ce dovolilo izvr�bo z izvr�ilnim sredstvom (izvr�ba na placo), ki ga ni bilo mogoce uveljaviti. Ker upnik ni predlagal drugega izvr�ilnega sredstva, na poziv pa v roku ni sporocil sodi�cu novega dol�nikovega delodajalca, je bilo treba ugovoru ugoditi, sklep o izvr�bi razveljaviti in izvr�bo ustaviti.

53. VSK sklep II Ip 487/2007 Sklep o izvr�bi ucinkuje, ce dol�niku preneha delovno razmerje, tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dol�nik novo delovno razmerje. Ce delodajalec, pri katerem dol�nik ni vec v delovnem razmerju ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodi�ce. Sodi�ce o tem obvesti upnika in ga pozove, naj v dolocenem roku sporoci, kdo je dol�nikov novi delodajalec. Ce upnik tega ne stori v roku, sodi�ce ustavi izvr�bo.

54. Odgovornost za opu�ceno odtegnitev in izplacilo zapadlih zneskov (134. clen ZIZ) Poleg v dolocenih okoli�cinah predvidene od�kodninske odgovornosti dol�nikovega dol�nika proti upniku zakon uveljavlja �e odgovornost dol�nikovega dol�nika, ko ni odtegnil zneskov po sklepu o izvr�bi in jih izplacal upniku. V tem primeru lahko upnik predlaga, naj sodi�ce v izvr�ilnem postopku s sklepom nalo�i dol�nikovemu dol�niku, da mu mora poravnati zneske, ki jih ni zarubil in izplacal upniku.

55. Postopek s predlogom Tak predlog lahko upnik vlo�i do konca izvr�ilnega postopka. Sklep, s katerim sodi�ce takemu upnikovemu predlogu ugodi, ima ucinek sklepa o izvr�bi proti dol�nikovemu dol�niku, ki s tem postane novi dol�nik. Ce ta ne ravna v skladu s sklepom, ga sodi�ce izvr�i, zato mora �e upnikov predlog vsebovati tudi izvr�ilno sredstvo.

56. VSL Sklep III Cp 2075/1999 Sklep izdan na podlagi 1. odst. 134. cl. ZIZ ima ucinek sklepa o izvr�bi, zato mora vsebovati tudi sredstvo in predmet izvr�be (1. odst. 40. cl. ZIZ).

57. VSL sklep II Cpg 905/2003 Sama opustitev obvestila sodi�cu o eventualnih ovirah za izvr�bo (prim. 2. odst. 133. clena ZIZ) nima za posledico odgovornost delodajalca po 1. odstavku 134. clena ZIZ. Odgovornost delodajalca po citiranem dolocilu je namrec predpisana le za primere, ko bi delodajalec lahko odtegnil zarubljene zneske place in jih prenesel na upnikov racun, pa jih ni, ne pa za primere, ko je opustil zahtevano obvestilo o eventualnih ovirah za izvr�bo. V slednjem primeru je namrec predpisana le od�kodninska odgovornost (4. odstavek 134. clena ZIZ).

58. VSC sklep I Cp 193/2007 Upnik je dol�an v predlogu za nadaljevanje izvr�be proti delodajalcu natancno opredeliti vi�ino dol�nikove obveznosti. Delodajalec odgovarja le za poravnavo tistih zneskov, ki niso bili odtegnjeni in izplacani po sklepu o izvr�bi. Dol�nikov delodajalec je dol�an upniku posredovati podatke o dol�nikovi placi.

59. VSK sklep Rg 25/2005 O predlogu, da naj sodi�ce v izvr�ilnem postopku s sklepom nalo�i delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplacal po sklepu o izvr�bi se odloci, da se tudi ta izvr�ba vodi v istem izvr�ilnem postopku kot tece zoper delavca.

60. Odgovornost pri upravno-izplacilni prepovedi Vpra�anje je, ali do odgovornosti dol�nikovega dol�nika, kot je predvidena v 134. clenu ZIZ, lahko pride tudi pri opu�ceni odtegnitvi zneskov (obrokov) na podlagi upravno-izplacilne prepovedi. Odgovor je negativen, saj upravno-izplacilna prepoved ni sklep o izvr�bi, zakon pa v 134. clenu izrecno govori o zneskih, ki jih dol�nikov dol�nik ni odtegnil po sklepu o izvr�bi. Sploh le na podlagi upravno-izplacilne prepovedi ni mogoce izdati sklepa o izvr�bi (niti na podlagi izvr�ilnega naslova niti verodostojne listine).

61. Izplacilna prepoved z dol�nikovo privolitvijo (135. clen ZIZ) Odlocbe, izdane po pravilih zakona o upravnem postopku, se izvr�ujejo v sodnem (izvr�ilnem) postopku, kadar se glasijo na denarno terjatev. Vendar lahko dol�nik privoli v tako obveznost v breme svoje place (ali drugih stalnih prejemkov) tudi prostovoljno. Kadar dol�nik privoli v tako obveznost, jo mora �potrditi� �e njegov delodajalec (ali drugi dol�nikovi dol�niki) in v tem trenutku ta obveznost dobi pravno naravo sklepa o administrativni prepovedi.

62. Ucinek upravno-izplacilne prepovedi Po prvem odstavku 135. clena ZIZ ima upravno-izplacilna prepoved pravni ucinek sklepa o izvr�bi na dol�nikovo placo, vendar to �e ne pomeni, da je sklep o administrativni prepovedi postal �e kar sklep o izvr�bi. Pomembni so le ucinki, ki jih ima upravno-izplacilna prepoved na druge terjatve upnikov.

63. Prednost pred upravno-izplacilno prepovedjo Za terjatve: iz naslova zakonite pre�ivnine; od�kodnine za �kodo, nastalo zaradi zmanj�anja �ivljenjske aktivnosti ali zmanj�anja oziroma izgube delovne zmo�nosti; od�kodnine za izgubljeno pre�ivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

64. VSL sklep I Ip 274/2008 Dol�nikov dol�nik lahko v breme prejemka, ki ga izplacuje dol�niku, prejme raznovrstne sklepe: sodne sklepe o izvr�bi (128. do 143. clen ZIZ), upravno izplacilne prepovedi (135. clen ZIZ) in sklepe o davcni izvr�bi (159. do 165. clen Zakona o davcnem postopku, Ur. l. RS, �t. 117/2006, v nadaljevanju ZDavP-2). Pri tem pa se v primerih, ko razpolo�ljiva sredstva dol�nika (to so sredstva z upo�tevanjem z zakonom dolocenega zneska, ki mora dol�niku ostati za njegovo pre�ivljanje oziroma za pre�ivljanje oseb, ki jih je po zakonu dol�an pre�ivljati) ne zado�cajo za poplacilo vseh dolgov, postavi vpra�anje vrstnega reda posameznih izplacil.Upravno izplacilna prepoved, ki se �e izplacuje v breme dol�nikove pokojnine, izgubi vrstni red v primeru privilegiranega upnika iz sodnega sklepa o izvr�bi.

65. VSL sklep I Cp 1125/2002 Iz predlo�ene listinske dokumentacije (fotokopij �Odstopnih izjav in upravno - izplacilnih prepovedi�) izhaja, da jih je to�nica odobrila, oziroma da je privolila v izplacilne prepovedi na njen osebni dohodek oziroma pokojnino. Pravni ucinek tak�ne prepovedi je odrejen v dolocilu 135. clena ZIZ (v casu odobritve v 125. clenu Zakona o izvr�ilnem postopku). Izenacena je s sklepom o izvr�bi na dol�nikovo placo. Tako je z navedeno dolocbo izplacilna prepoved z dol�nikovo odobritvijo uvr�cena med tiste javnopravne listine, s katerimi se na prisilen nacin realizira upnikova pravica, brez aktivnega dol�nikovega sodelovanja. Razlika z ostalimi omenjenimi listinami je le v tem, da ne tudi proti njegovi volji.

66. VSC sklep I Ip 229/2009 Za pre�ivninske terjatve velja predpisan vrstni red kot za druge terjatve. Pre�ivninska terjatev ima prednost le pred terjatvijo iz upravne izplacilne prepovedi. Pri nepremicninski izvr�bi je pre�ivninska terjatev na tretjem mestu izplacila.

67. VA�A VPRA�ANJA ???