180 likes | 324 Views
Janez Jalen. Zečkova Mira. Srednja Dobrava 1961. Jalnovo mesto v slovenski literaturi. Miran Hladnik. Kje vse ocenjujemo avtorjevo mesto?. Pri bralcih Pri kritikih V literarni zgodovini
E N D
Janez Jalen Zečkova Mira Srednja Dobrava 1961 Jalnovo mesto v slovenski literaturi Miran Hladnik
Kje vse ocenjujemo avtorjevo mesto? • Pri bralcih • Pri kritikih • V literarni zgodovini • V trajnejši javni zavesti: v šolskih berilih, seznamih obveznega branja za Cankarjevo tekmovanje, bralno značko, v antologijah, ponatisih, prevodih, predelavah, na simpozijih, v slikarskih in kiparskih upodobitvah, z jubileji, s poimenovanjem ulic in trgov, kulturnih društev, knjižnic ...
Jalen v literarni zgodovini • V zgodovinah slovenskega slovstva • V znanstvenih revijah, zbornikih in spremnih besedah • V monografijah (FrancePibernik, Marjeta Žebovec) • V kritičnih izdajah (nima Zbranega dela, pač pa Izbrane spise) • V diplomskih nalogah
Jalen v zgodovinah slovenskega slovstva • Slovenska književnost 1945–1965: je klasik popularne oz. poljudne pripovedne proze, poetičnost + folklora. • Anton Slodnjak v Zgodovini slovenskega slovstva 1968: gorenjski domačijski realist, v senci Finžgarja, ki je njegov učitelj. • Lino Legiša in Viktor Smolej v Matičini Zgodovini slovenskega slovstva:ljudskoprosveten, narodnospodbuden, planinsko idiličen; + barvit, neideološki : – sentimentalen, vzgojen, preprost, brezkonflikten;»Jalna so sprejeli s pritrjevanjem dominsvetovski tradicionalisti, z naklonjenostjo povojni knjigotržci in s prizanesljivostjo pristaši osvobodilnega gibanja. Bobre so radi brali v okupirani Ljubljani, med partizani ali v taborišču. Ponujali so pogum, ljubezen in dosti spravljivosti.« • Zadravec v Zadravec-Pogačnikovi Zgodovini slovenskega slovstva: Nič. • Slovenska književnost 2 in 3 (Borovnik, Poniž, Zadravec): Nič. • Pomembnejše mesto bi Jalen zasedel v žanrski literarni zgodovini, ki pa je še nimamo.
Jalen v literarni kritiki • Liberalski Ljubljanski zvon (Fran Albreht, Vladimir Pavšič). • Katoliški Dom in svet (Tine Debeljak, Janko Moder). • Nagrade: 1938 tretja banovinska nagrada za Cvetkovo Cilko, 1940 literarna nagrada Doma in sveta 2500 din za povest Ograd in nagrada mesta Ljubljana za zbirko lovskih novel Previsi. • Literarna kritika je pripravljala pot sodbam v literarni zgodovini; med katoliško in liberalsko je bilo razlikmanj, kot bi pričakovali.
Jalen na spletu • Geslo v Wikipediji (tudi angleško, češko in poljsko) • Kulturno-umetniško društvo Janez Jalen iz Notranjih Goric, žirovniško občinsko spletišče s stranjo o Janezu Jalnu, Krajinski park Ljubljansko barje • Dogaja.se, Kam.si, Kraji.eu • Kamra.si, Gorenjci.si • Slovenski biografski leksikon Jalna nima, ima pa geslo v Enciklopediji Slovenije, ki na spletu ni dostopna.
Jalen v dLibu • Slike • Objave v Domu in svetu • Kritike o njem v Domu in svetu in Ljubljanskem zvonu • Bobri v zbirki Beseda • Kako postaviti Jalna na Wikivir Černigojev portret Jalna, 1947 (dLib)
Jalen med bralci • Bobri so bili natisnjeni v več kot 70.000 izvodih in prevedni v nemščino, Vozarji in Ograd 35.000. • Ovčar Marko je doživel 8 natisov, Bobri 7. • Jalnove knjige so doživljale ponatise na 5 do 10 let.
Jalnovo mesto v prostoru • Ulice v Ljubljani, Mengšu in Radovljici. • Rojstna hiša muzej v Rodinah. • Kip v Zabreznici. • Vključen je v projekt Prostor v slovenski literarni kulturi in med 100 avtorjev na Slovenski pisateljski poti.
Jalen v šoli • Jalen je prisoten v 12 berilih in se uvršča med zgornjih 16 % vseh 700 avtorjev v čitankah. • Njegova besedila so samo v berilih v zamejstvu in v katoliško obarvanem berilu, ki je izšlo med drugo svetovno vojno.
Jalnov zgodovinski roman Jalen je v produkciji žanra zgodovinskega romana na 17. mestu.
Jalnova kmečka in zgodovinska povest • Znotraj domačijskega tipa kmečke povesti je gojil s folklornimi motivi bogato idilično in planinsko povest s tematiko planšarstva in divjega lova (Ovčar Marko, Cvetkova Cilka, Trop brez zvoncev) in bil do druge svetovne vojne po količini med prvimi štirimi tvorci žanra (takoj za Francetom Bevkom, Miškom Kranjcem in Franom Detelo), po popularnosti pa celo prvi. • Uporaba narečnih izrazov (folklornost). • Idiličnost (brezkonfliktnost, poetični opisi planinske narave). • Motivna svežina (predzakonski spolni odnosi, ekspanzija kmečkega doma). • Sodeloval je pri nastanku drugega slovenskega celovečernega planinskega filma Triglavske strmine 1932.
Jalen in politika • Objavljal je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno, s čimer se je zameril povojni oblasti, ki je 1945 z odlokom prepovedala njegova dela. Založbe se vendar niso dolgo ozirale na uradno prepoved in že 1948 je revija Lovec objavila lovsko povest Sončne sence, v velikih nakladah pa so ga začeli ponatiskovati leta 1956; država mu je odmerila zelo spodobno pokojnino. • Jalen je bil kritičen do vseh oblasti, posvetnih in cerkvenih, pred drugo svetovno vojno in po njej.
Perspektive • Bralca na novo navduševati za Jalna ni potrebno, saj ni avtor nikoli izginil s knjižničnih polic in iz založniških programov; je preveč slovensko zaveden, preveč za vse čase in preveč pomirljiv, da bi mogel biti temu ali onemu družbenemu sistemu nevaren. Več truda bo potrebno, da ga vzame bolj zares literarna zgodovina v okviru poglavja o žanrski literaturi – kot izvrstnega ustvarjalca kmečke in zgodovinske povesti. Kadar se bo pač slovensko literarno zgodovinopisje takega podjetja, zgodovine literarnih žanrov, lotilo.