230 likes | 395 Views
Predstavitev statistike finančnih računov Slovenije Darko Bohnec. Pregled predstavitve. Obveznost posredovanja podatkov finančnih računov Sestava finančnih računov Metodologija Viri Sistem neposrednega poročanja Proces sestave 4. Usklajenost z drugimi statistikami
E N D
Predstavitev statistike finančnih računov SlovenijeDarko Bohnec
Pregled predstavitve • Obveznost posredovanja podatkov finančnih računov • Sestava finančnih računov • Metodologija • Viri • Sistem neposrednega poročanja • Proces sestave 4. Usklajenost z drugimi statistikami 5. Možnosti analize podatkov
Obveznost posredovanja podatkov finančnih računov • Letni finančni računi se posredujejo Eurostatu (obveznost pošiljanja po regulativi: European Commission - Council Regulation (EC) No 2223/96) • Četrtletni finančni računi se posredujejo ECB (obveznost pošiljanja po regulativi: Guideline ECB/2002/7; Guideline amending Guideline ECB/2002/7 on the statistical reporting requirements of the ECB in the field of quarterly financial accounts - ECB/2005/13) • Četrtletni finančni računi sektorja države se posredujejo Eurostatu in ECB (obveznost pošiljanja po regulativi: Regulation (EC) No 501/2004 of the European Parliament and of the Council)
Sestava finančnih računov Finančni računi predstavljajo: • stanja in tokove (transakcije, vrednostne spremembe) • po posameznih finančnih instrumentih • po posameznih sektorjih/do nasprotnih sektorjev • kot finančna sredstva in obveznosti Metodološka osnova: ESA95 (Evropski sistem računov - ESR95)
Metodologija Osnovna načela ESA 95 so: • vrednotenje vseh sredstev in obveznosti po tekoči tržni vrednosti • transakcije v finančnih sredstvih – transakcije v finančnih obveznostih = neto finančne transakcije • neto finančne transakcije = neto nefinančnega računa (neto posojanje oz. neto izposojanje) • Finančna sredstva – finančne obveznosti = neto finančna sredstva • Sredstva (finančna in nefinančna) - obveznostmi = neto vrednost (net worth) • neto vrednost + kapital = lastni skladi (own funds)
Metodologija • Predstavitev modela: Stanje 1 Transakcije Vrednostne spremembe Stanje 2 + + = Stanje 1 Stanje 1 - stanje na začetku obdobja - vključeno v finančne bilance stanja Transakcije - neto transakcije v opazovanem obdobju - vključene v račune transakcij Vrednostne spremembe - prevrednotenja v opazovanem obdobju - vključena v račune vrednostnih sprememb Stanje 2 - stanje na koncu obdobja - vključeno v finančne bilance stanja
Predstavitev intitucionalnih sektorjev S.1 Gospodarstvo Slovenije S.11 Nefinančne družbe S.12 Finančne družbe S.121 Centralna banka S.122 Druge denarne finančne institucije S.123 Drugi finančni posredniki razen zavarovalnic in pokojninskih skladov S.124 Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti S.125 Zavarovalnice in pokojninski skladi S.13 Država S.1311 Centralna država S.1313 Lokalna država S.1314 Skladi socialne varnosti S.14 Gospodinjstva S.15 Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva S.2 Tujina S.21 Evropska unija (EU) S.2111 Ekonomska in monetarna unija (EMU) S.2112 Ostale članice evropske unije izven ekonomske in monetarne unije (Ostala EU) S.22 Tretje države in mednarodne organizacije (Ostali izven EU)
Predstavitev finančnih instrumentov (agregatno) • Monetarno zlato in SDR (F.1) • Gotovina in vloge (F.2) • Vrednostni papirji razen delnic (F.3) • Posojila (F.4) • Delnice in drugi lastniški kapital (F.5) • Zavarovalno tehnične rezervacije (F.6) • Druge terjatve/obveznosti (F.7)
Viri Primarni viri: • podatki (stanja, transakcije in vrednostne spremembe) na osnovi neposrednega poročanja • podatki plačilne bilance/iip • podatki statistike vrednostnih papirjev Sekundarni viri: • bančna in denarna statistika • podatki drugih finančnih posrednikov in zavarovalnic • javnofinančna statistika • drugi viri
Neposredno poročanje podatkov za namene statistike finančnih računov • poročanje posameznih institucionalnih enot • poročila za BS zbira AJPES • letno (od 2001 - 2004) in četrtletno (od 2005 dalje) • obvezniki poročanja: • S.11, S.12, S.13 po SKIS. Prag poročanja: • S.11 in S.12: bilančna vsota večja od 1 mioEUR • S.13: bilančna vsota večja od 8 mio EUR • zakonska podlaga: • Sklep o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov (Ur. list RS, št. 113/07) • Navodilo o izvajanju sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov(Ur. list RS, št. 113/07)
Proces sestave Kompilacija - sestavljena iz 3 podfaz: 1.Priprava osnovnih podatkov finančnih računov za vse sektorje: • za domače sektorje - na osnovi neposrednega poročanja • za tuje sektorje - podatki plačilne bilance/iip V okviru prve faze poteka preverjanje osnovnih podatkov (primerjava z letnimi poročili, primerjava s podatki iz predhodnega obdobja, primerjava z drugimi statistikami) Sledijo morebitne prilagoditve podatkov v bazi podatkov BS.
Proces sestave 2. Sestava podatkov finančnih računov na nekonsolidirani osnovi: a) Sestava stanj: • primerjava podatka sektorja s podatkom nasprotnega sektorja (na primer: kaj so poročale banke do države v posameznem instrumentu in kaj je poročala država do bank) • primerjava s sekundarnimi viri • izenačitev podatkov iz obeh strani (na strani finančnega sredstva enega sektorja in na strani obveznosti drugega sektorja) • uporaba določene hierarhije virov: na primer podatek denarnih institucij (S.121/S.122) načeloma bolj zanesljiv v primerjavi s podatkom drugih sektorjev (vhodni podatki na osnovi poročanja za stat. fin. rač. so preverjeni z denarno statistiko)
Proces sestave b) Sestava transakcij z uporabo: • podatkov na osnovi neposrednega poročanja (na primer za določene sektorje: S.121, S.122) • ocen (na primer borzni indeksi za vrednostne papirje) • dodatnih informacij (na primer sprememba sektorske klasifikacije) 3. Priprava podatkov na konsolidirani osnovi. Proces konsolidacije poteka v dveh korakih: 1. konsolidacija na ravni podsektorja 2. konsolidacija na ravni sektorja
Usklajenost podatkov finančnih računov z drugimi statistikami Potrebna zagotovitev: • notranje konsistentnosti podatkov v finančnih računih za vse sektorje • zunanje konsistentnosti z drugimi statistikami 1. Sektor države: • uskladitev neto postavke iz nefinančnih računov z neto postavko finančnih računov na letni ravni • razlika med neto postavkama na četrtletni ravni • uskladitev podatkov FR s podatki o četrtletnem dolgu
Usklajenost podatkov finančnih računov z drugimi statistikami 2. Sektor tujina: • primerjava podatkov FR s podatki IIP in BOP • zaradi metodoloških razlik popolne usklajenosti ni mogoče doseči • ugotavljanje in pojasnjevanje razlik po instrumentih • prilagajanje neto postavke finančnih računov z neto postavko BOP v okviru salda tekočega dela, salda finančnega dela in statistične napake Po preverjanju in uskladitvi podatkov sledi naložitev podatkov finančnih računov v bazo BS in nato posredovanje le-teh podatkov ECB in Eurostatu.
Možnosti uporabe podatkov finančnih računov • Finančni računi služijo kot instrument za: Analizo monetarne politike Analizo finančne stabilnosti Analizo statistične kakovosti
Objava podatkov finančnih računov • V Biltenu BS (tabele 5.1 - 5.6) • Na spletni strani BS: • Redna objava agregatnih letnih in četrtletnih finančnih računov • Publikacija Finančni računi Slovenije 2001 - 2006 Naslov: http://www.bsi.si/en/publications.asp?MapaId=923