U^ILI[NA MEDIJATEKA

1. U^ILI[NA MEDIJATEKA

2. Mediumska kultura “Dene{nite deca se rodeni so civilizacija na slikite” Ivelin Batikl

3. Nastaven prostor Vo nastaven prostor mo`eme da go vbroime celiot prostor vo koj {to se dvi`at u~enicite, zaradi realizacija na odredeni nastavni sodr`ini - {to bi mo`elo da zna~i i prostor koj e i podaleku od u~ili{teto

4. Medijateka Medijatekata e zasebno mesto, prostor, vo u~ili{teto kade {to se steknuvaat znaewa so pomo{ na najsovremeni mediumi. U~enikot u~i pod vodstvo na nastavnikot, no i samostojno, vo parovi ili grupno. So pravo mo`e da se ka`e deka medijatekata pretstavuva laboratorija za u~ewe i steknuvawe na znaewe.

5. Medijatekata ima pove}e funkcii: • Informativna • Stru~no-nau~na • Vospitno-obrazovna • Kulturno-zabavna

6. Toa pred se se odnesuva na knigite i nivniot fond, pedago{kata dokumenatcija i referalnite zbirki. Onoj fond {to ne sodr`i knigi se odnesuva na vizuelni, auditivni, i audio-vizuelni mediumi (prirodni predmeti, maketi, modeli, grafo folii, CD, video lenti, zvu~ni filmovi i t.n.

7. Vnatre{noto ureduvawe na edna medijateka • Najdobro re{en prostor e da bide vo centralniot del na u~ili{teto • Boksovi • Paravani

8. Sekoe oddelenie kako i sekoj u~enik oddelno, treba da ima strogo opredeleno rabotno vreme vo medijatekata

9. Specijalizirani u~ilnici Od nemo`nosta, golem del od vospitno-obrazovniot proces da se izveduva vo medijatekata, ovoj objektiven nedostatok mo`e da se nadomesti so opremuvawe na specijalizirani u~ilnici.

10. Nefunkcionalnosta na u~ilnicite vo tradicionalnite u~ili{ta. Zbogatuvaweto na u~ilnicite so raznovidni izvori na znaewa i bogat didakti~ki materjal

11. Vo ovie u~ilnici se primenuvaat sovremeni nastavni metodi : • Istra`uva~ki • Otkriva~ki • Problemski

12. Primena na sovremeni formi na nastavna rabota : • Individualizirana • Vo parovi (tandem) • Grupna

13. Funkcionalna povrzanost na medijatekata i specijaliziranite u~ilnici. Fleksibilnost na nastavata. Motiviranost na u~enikot za samostojna rabota.

14. Neposrednata realnost ili mediumite?

16. Klasifikacija na mediumite vo vospitanieto i obrazovanieto Spored razli~ni avtori ima i razli~ni klasifikacii Spored Gagne : mediumite se izvori koi predizvikuvaat drazbi, go naso~uvaat vnimanieto, vlijaat na odnesuvaweto, go naso~uvaat misleweto, predizvikuvaat transfer kako i proverka na uspehot.

17. Spored Briggs: • pou~uvaweto • Postavuvawe na zada~i • Specifi~nite karakteristiki na nastavniot materijal • Mo`nosta za proveruvawe

18. Spored Edling – klasifikacija spored intenzitetot na drazbite: • akusti~ni iskustva • Neposrednite iskustva solu|eto • Neposrednite iskustva so objektite od neposrednata okolina

19. Najnizok intenzitet na drazbi vo sferata na akusti~nite iskustva imaat zborovite i muzi~kite instrumenti, a vo vizuelnite iskustva raznite znaci i napi{anite zborovi i broevi (cifri). Najgolem intenzitet vo sferata na iskustvata se me|u~ove~kata komunikacija, a vo sferata na neposrednite iskustva imaat realnite objekti, raznite modeli i primeroci.

20. Vizuelni mediumi Tuka spa|aat: slikovnicite, nastavnite liv~iwa, knigite, yidnite sliki, crte`i, grafofolii, dijapozitivi, aplikacii za flanerograf, materijali za didakti~ki igri, modeli maketi i t.n.

21. Primeneta na humorot vo nastavnite listovi imaat golema didakti~ka vrednost. PO[TA Pred vratata na Marko po{tarot vikna: -Marko, imam za tebe avionsko pismo! Od ku}ata Marko mu odgovara: -Zo{to me la`e{? Kakvo avionsko pismo koga te vidov deka dojde so velosiped.

22. Crtanite likovi od detskite spisanija (stripovi) se koristat za motivacija na u~enikot Proveri dali Maja to~no ja izrabila doma{nata zada~a! Dojdi kaj mene da vidi{ dali to~no sum ja re{ila doma{nata zada~a 46 : 8 = 6 56 : 8 = 7 66 : 8 = 8 7 h 7 = 49 6 h 8 = 48 8 h 7 = 63 Dobro! Ajde da odime!

23. Tekstualni mediumi Tekstualni mediumi Denes, no i vo idnina }e ostanat nezamenlivi. Zatoa negovata va`nost treba da ja vrednuvame kolku i kako se povrzani so drugite izvori, kako i od aktivnostite na u~enicite.

24. Zaedni~ki karakteristika i prednosti na site formi na tekstualnite mediumi se: • Golema sigurnost i doverlivost • Ovozmo`uva pogolem broj korisnici na bilo koe mesto da koristat ist izvor. • Ovozmo`uva da se so~uvaat obrazovnite poraki na podolg vremenski period.

25. Auditivni mediumi Naj~esto se koristat magnetofonski zapisi t.e. kaseti i auditivni zapisi na CD osobeno vo nastavata za maj~in jazik i stranski jazik kako i vo nastavata po muzi~ka kultura. Primer : telefonot

26. Audiovizuelni mediumi Filmot • So film mo`e da se postigne adekvatna vizuelna reprodukcija na realnosta • Filmot mo`e da pravi kontrola na vremeto • Filmot mo`e da ja zgolemi ili namali realnata golemina na predmetite • Filmot mo`e da ne zapoznae so podvodnata flora I fauna • Filmskata kamera uspe{no go sovladuva rastojanieto • Filmot uspe{no gi premostuva I vremenskite rastojanija • So filmot mo`at kompleksno da se prou~uvaat objektite • Filmot do maksimum go anga`ira vnimanieto • Filmot ovozmo`uva i soodvetno estetsko do`ivuvawe • Filmot ja pravi nastavata sovremena • Filmot ja zasiluva motivacijata na u~enicite

27. Audiovizuelni mediumi Televizija • Televizijata ovozmo`uva dva vida emisii : - emisija vo `ivo - emituvawe na odnapred podgotvena programa sostavena od prethodno snimeni materjali • Vo tekot na svojot razvoj i tehni~ko usovr{uvawe, televizijata denes se javuva kako: - edukativna televizija od otvoren i od zatvoren krug - kabelska i satelitska televizija - kasetna televizija (osven za u~ili{ni potrebi video kasetnata televizija denes se koristi i za doma{na upotreba, za zadovoluvawe nekoi li~ni potrebi ili (samo)obrazovanie)

28. Audiovizuelni mediumi Video Prednosta na videoto vo u~ili{tata e {to sodr`inite mo`e da se gledaat(povtoruvaat) spored `elbite i potrebite na onoj {to u~i i zatoa ima apsolutna prednost pred site audio-vizuelni sredstva.

29. PROGRAMIRANI MATERIJALI IKOMPJUTERI

30. DIDAKTI^KI KOMPONENTI NA U^EBNIKOT Invazijata na drugite mediumi pred u~ebnikot predizvikaa u~ebnikot da go izgubi avtoritativniot izvor na znaewa. Zatoa pred nego se postavuvaat novi i golemi barawa, taka {to i celite i zada~ite mu stanuvaat poslo`eni. Iako u~ebnikot ja izgubi monopolskata polo`ba ne zna~i deka seu{te ja nema dominantnata uloga, bidejki denes se pove}e e koordinatot na razli~ni nastavni sredstva. Sovremeniot u~ebnik ja isfrla vo preden plan negovata struktura vo ~ij sostaven del se istaknuvaat: - pra{awata - zada~ite i - ve`bite

31. Ulogata na u~ebnikot e da go : - pottiknat u~eweto - da go motiviraat u~enikot - da go naso~at kon samostojno u~ewe - kreativnoto u~ewe - u~ewe po pat na re{avawe na problemi Sovremeniot u~ebnik ima svoi vidovi koi se razlikuvaat spored : - na~inot na interpretacija na sodr`inite - didakti~koto oblikuvawe

32. Postoi podelba i spored stepenot na integracijata : - celokupen - razgranet Podelba spored koncepcijata na dolgi odnosno kratki ~ekori : - klasi~en - poluprogramiran - programiran u~ebnik Kriterium spored kvalitetot na u~ebnikot: - tradicinonalen - sovremen

33. Spored brojot na izvorite • multimediski u~ebnici {to ~ini taka nare~en multi-mediski nastaven paket • u~ebnici za deca so posebni obrazovni potrebi

34. Struktura na u~ebnikot Strukturata se temeli isklu~ivo vrz nastavnata programa

37. Ilustraciite vo u~ebnikot Soodnosot me|u tekstot i islustraciite e vo tesna vrska so vozrasta na u~enicite. - Vo po~etnite oddelenija toj soodnos treba da bide 1:2 ili 1:1 - Vo predmetnata nastava od 1:1 do 1:0,25 Ilustarciite terba da bidat vo boja osobeno koga treba da se naglasi nekoja su{tinska karakteristika

38. Aparat za orientirawe U~ebnikot treba i mora da ima aparat za orientirawe na : - sodr`inata - naslovite - vovedot - grafi~kite simboli - odbele`uvawe na stranicite - predgled na poimite