1 / 21

CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKT V5-0437

CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKT V5-0437. TRAJANJE PROJEKTA: 12 mesecev, od 1. 9. 2008 do 30. 8. 2009. NASLOV PROJEKTA : NAČRTOVANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA – KONCEPTI NAČRTOVANJA KURIKULA.

sue
Download Presentation

CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKT V5-0437

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKTV5-0437 TRAJANJE PROJEKTA: 12 mesecev, od 1. 9. 2008 do 30. 8. 2009

  2. NASLOV PROJEKTA: NAČRTOVANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA – KONCEPTI NAČRTOVANJA KURIKULA Financiranje projekta: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo in šport

  3. ODGOVORNA NOSILKA PROJEKTA: • red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, • ČLANICE PROJEKTNE SKUPINE: • izr. prof. dr. Karin BakračevičVukman Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, • izr. prof. dr. Majda Cencič, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakultet • izr. prof. dr. Branka Čagran, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, • doc. dr. Marija Javornik Krečič, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, • red. prof. dr. Majda Schmidt, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, • Doc. dr. Amalija Žakelj, Zavod RS za šolstvo

  4. SHEMATIČNI POTEK DELA NA PROJEKTU: TEORETIČNA IZHODIŠČA – PREGLED LITERATURE ZASNOVA RAZISKAVE Natančna opredelitev problema Priprava merskih instrumentov za posamezna področja raziskovanja IZVEDBA RAZISKAVE Analiza učnih načrtov Empirična raziskava PRIPRAVA POROČILA PREDSTAVITEV REZULTATOV

  5. Vsebinska zasnova raziskave • Analiza usmerjenosti učnih ciljev • Vertikalna povezanost vsebin in prisotnost aplikativnih znanj • Vloga sodobnih konceptov pri izboru metod, oblik, strategij učenja in poučevanja • Vloga učiteljev pri uvajanju učnih načrtov • Skrb za dijake s posebnimi potrebami

  6. Metodološka opredelitev raziskave • Deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda • Izbrani učni načrti in gimnazijski učitelji • Merski instrumenti* • Kvalitativni in kvalitativni pristop k obdelavi podatkov

  7. Merski instrumenti • Kriteriji za vrednotenje usmerjenosti učnih ciljev v učnih načrtih • Kriteriji za vrednotenje vertikalne povezanosti vsebin in prisotnosti aplikativnih znanj • Kriteriji za vrednotenje didaktičnih priporočil • Anketni vprašalnik za gimnazijske profesorje

  8. Analiza učnih ciljev Kognitivni cilji Nekognitivni cilji Nekognitivni cilji so v manjšini (umetniški predmeti, kroskurikularni predmet) Manj ciljev s področja vzgoje Več bi lahko bilo ciljev s področja ustvarjalnosti in učenja učenja ter razvoja čustev • Prevladujejo kognitivni cilji, ki pokrivajo različne nivoje znanja in se najbolj ujemajo z Bloomovo taksonomijo

  9. Analiza vertikalne povezanosti učnih vsebin in prisotnost aplikativnih znanj Vertikalna povezanost Aplikativna znanja Se kažejo v medpredmetnih povezavah in procesnih ciljih • Kaže se v: kroskurikularnih temah, kompetenčnen pristopu, vseživljenjsko učenje

  10. Analiza didaktičnih priporočil • Skladna s sodobnimi trendi na področju učenja in poučevanja • Zapis se nanaša na različne faze pouka • Učitelj je pojmovan kot razmišljujoči praktik (strokovna presoja o , izbiri zaporedja učnih vsebin, strategij…) • Niso povsem enotno zapisana

  11. Analiza odgovorov učiteljev pri uvajanju učnih načrtov

  12. Zaznavanje pridobitev gimnazijskih učnih načrtov

  13. Zaznavanje pridobitev gimnazijskih učnih načrtov Vsebinski vidik Procesni vidik Usmerjanje k rabi različnih pristopov Sodelovalno učenje • Sodobna znanstvena spoznanja • Izbirnost

  14. Zaznavanje pridobitev gimnazijskih učnih načrtov Delovna doba Predmet poučevanja Najvišje ocenjen učni načrt za tuj jezik, sledita učna načrta za matematiko in slovenščino Najnižje ocenjen učni načrt za geografijo • Nismo odkrili pomembnih razlik

  15. Zaznavanje ovir posodobljenih učnih načrtov

  16. Zaznavanje ovir posodobljenih učnih načrtov Vsebinski vidik Procesni vidik Didaktična usposobljenost učiteljev Nepripravljenost za sodelovanje in uvajanje novosti • Razumevanje pričakovanih rezultatov • Samostojna izbira zaporedja učnih vsebin

  17. Zaznavanje ovir posodobljenih učnih načrtov Delovna doba Predmet poučevanja Na ovire pri izvajanju učnih načrtov najbolj pogosto opozarjajo učitelji geografije Učitelji drugih predmetov pa manj pogosto • Nismo zaznali pomembnih razlik, le tendence razlik • z več težavami se soočajo starejši učitelji

  18. Zastopanost kompetence učenje učenja v učnih načrtih • V ospredju so aktivnosti, ki prispevajo k razvoju kognitivne komponente kompetence učenja učenja, manj pa s področja motivacijsko-emocionalnega vidika • Profesorji se ne čutijo dovolj kompetentni za razvijanje te kompetence

  19. Skrb za dijake s posebnimi potrebami • V učnih načrtih skromno zastopana • Individualizirani programi niso posebej izpostavljeni • V didaktična priporočila bi bilo potrebno vključiti vsaj okvirne prilagoditve glede pripomočkov in opreme ter poučevanja in učenja

  20. Zaključek • Pri posodabljanju učnih načrtov so bila upoštevana spoznanja kurikularne teorije • Posodobitev je temeljila na analizi potreb kot ključnem momentu za kurikularno reformo (H. Taba) • Potrebno je stalno strokovno spopolnjevanje gimnazijskih učiteljev • Potrebne so nadaljnje analize in raba različnih pristopov pri spremljanju učnih načrtov

  21. HVALA ZA POZORNOST

More Related