1 / 144

GLASOSLOVJE

GLASOSLOVJE. oziroma. GLASOSLOVJE. FONETIKA. GLASOSLOVJE. Kaj je GLASOSLOVJE ?. Glasoslovje je jezikoslovni nauk o slušni podobi jezika. GLASOSLOVJE. FONETIKA je jezikoslovna veda, ki preučuje zvočno stran jezika od glasu in naglasa do besedila.

vina
Download Presentation

GLASOSLOVJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. GLASOSLOVJE oziroma GLASOSLOVJE FONETIKA

  2. GLASOSLOVJE Kaj je GLASOSLOVJE? Glasoslovje je jezikoslovni nauk o slušni podobi jezika.

  3. GLASOSLOVJE FONETIKAje jezikoslovna veda, ki preučuje zvočno stran jezika od glasu in naglasa do besedila. 1. a. IZGOVORNA ali artikulacijska fonetika opazuje nastajanje (tvorbo) glasov in drugih slušnih pojavov 1. b. SLUŠNA ali akustičnafonetikaopisuje slušneznačilnosti glasov in drugih slušnih pojavov.

  4. GLASOSLOVJE 2. FONOLOGIJA preučujepomenskorazločevalne lastnostiglasovnih enot in tonskih potekov, njihova razmerja in jih uvršča v sestav.

  5. GOVORILA GLASOSLOVJE

  6. GLASOSLOVJE Kaj so GOVORILA? Govorila so organi človeškega telesa, s katerimi tvorimo glasove.

  7. GLASOSLOVJE Glavna govorila so: rebra in mišice prsnega koša trebušna prepona oba režnja pljuč sapnici s sapnikom grlo s svojim poklopcem stene žrelne (goltne), ustne in nosne votline jezik, zobje in ustnice

  8. GLASOSLOVJE NASTANE GLAS? ? KAKO

  9. GLASOSLOVJE Za tvorbo glasov uporabljamo • prsni koš pa se oži izdišni zrak - trebušna prepona se dviga v normalni položaj

  10. GLASOSLOVJE Zrak gre: • po sapnicah v sapnik iz pljuč

  11. GLASOSLOVJE Zrak gre: • iz pljuč • po sapnicah v sapnik • v goltno, ustno in grlo, grlno votlino • nosno votlino

  12. FONEMI GLASOSLOVJE

  13. GLASOSLOVJE FONEMI kot najmanjše abstraktne glasovne enote razločujejo pomen: le -še pij - bij lisa - lipa

  14. GLASOSLOVJE GLASOVI so konkretne uresničitve fonemov v govoru.

  15. GLASOSLOVJE so pisna znamenja, s katerimi zapisujemo glasove: A B C ČRKE Slovenski knjižni jezik pozna 29 fonemov, slovenska abeceda pa 25 črk.

  16. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

  17. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki

  18. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki soglasniki

  19. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e c e

  20. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c zvočniki

  21. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki

  22. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki m n l r j v

  23. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki m n l r j v priporniki

  24. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki m n l r j v priporniki zlitniki

  25. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki m n l r j v priporniki zlitniki zaporniki

  26. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki m n l r j v priporniki zlitniki zaporniki zven. nezven. zven. nezven. zven. nezven.

  27. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki m n l r j v priporniki zlitniki zaporniki zven. z ž nezven. zven. nezven. zven. nezven.

  28. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki m n l r j v priporniki zlitniki zaporniki zven. z ž nezven. f s š h zven. nezven. zven. nezven.

  29. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki m n l r j v priporniki zlitniki zaporniki zven. z ž nezven. f s š h zven. dž nezven. zven. nezven.

  30. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki m n l r j v priporniki zlitniki zaporniki zven. z ž nezven. f s š h zven. dž nezven. c č zven. nezven.

  31. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki m n l r j v priporniki zlitniki zaporniki zven. z ž nezven. f s š h zven. dž nezven. c č zven. b d g nezven.

  32. GLASOSLOVJE FONEMI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA samoglasniki i e a o u soglasniki e e c nezvočniki zvočniki m n l r j v priporniki zlitniki zaporniki zven. z ž nezven. f s š h zven. dž nezven. c č zven. b d g nezven. p t k

  33. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI

  34. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI u i o e e c a e

  35. GLASOSLOVJE Kaj so SAMOGLASNIKI? Samoglasniki so glasovi, za katere je značilna največja odprtostna stopnja govorne cevi. Končno glasovno podobo pa jim daje predvsem jezik.

  36. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI če je proti trdemu nebu privzdignjen prednji del jezika - nastane i

  37. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI če je proti mehkemu nebu privzdignjen zadnji del jezika - nastane u

  38. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI če se jezik iz položaja mirovanja malo zniža - nastane a

  39. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI Na podlagi samoglasnikov dobimo SAMOGLASNIŠKI TRIKOTNIK.

  40. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI SAMOGLASNIŠKI TRIKOTNIK i Visoko Spredaj

  41. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI SAMOGLASNIŠKI TRIKOTNIK u Visoko Zadaj

  42. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI SAMOGLASNIŠKI TRIKOTNIK a Nizko Nizko Spredaj Zadaj

  43. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI SAMOGLASNIŠKI TRIKOTNIK i u Visoko Visoko a Nizko Nizko Spredaj Zadaj

  44. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI SAMOGLASNIŠKI TRIKOTNIK V izgovornem prostoru samoglasnikov so še SREDINSKI SAMOGLASNIKI: • če se jezik iz položaja i spušča v smeri k a, zazveni na nekem mestu najprej ozki e, zatem pa široki e (e); • če se jezik od a dviga proti u, zazveni najprej široki o( ), nato pa še ozki o; • če je jezik v položaju mirovanja, slišimo polglasnik. c

  45. GLASOSLOVJE SAMOGLASNIKI SAMOGLASNIŠKI TRIKOTNIK Sestav samoglasnikov slovenskega knjižnega jezika si glede na privzdignjenost jezika predstavljamo takole: visoko i u e o e e c spredaj zadaj a nizko

  46. GLASOSLOVJE Nadsegmentne/prozodične lastnosti samoglasnikov Polegosnovnih/segmentnih lastnosti, izhajajočih iz položaja govoril, imajo samoglasniki še dodatne/nadsegmentne/prozodične lastnosti.

  47. GLASOSLOVJE Nadsegmentne/prozodične lastnosti samoglasnikov a) trajanje b) jakost (moč) c) ton

  48. GLASOSLOVJE Nadsegmentne/prozodične lastnosti samoglasnikov a) trajanje Glede na dolžino trajanja so samoglasniki dolgi ali kratki. b) jakost (moč) Glede na jakost so samoglasniki izgovorjeni krepko ali šibko.

  49. GLASOSLOVJE Nadsegmentne/prozodične lastnosti samoglasnikov c) ton Glede na ton so samoglasniki izgovorjeni tonsko visoko (cirkumflektirani) ali tonsko nizko (akutirani).

More Related