Obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj

1. Obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj Primerjalnopravnividik

2. Prvo sodišče za mladoletnike v Chicagu 1899 • V Evropi: posebna sodišča – oddelki rednih sodišč: • Nizozemska - 1905, • Anglija, Nemčija, Slovenija - 1908, • Portugalska 1911, • Belgija, Francija, Madžarska – 1912, • Avstrija – 1919, • Češkoslovaška – 1931, • Italija 1934, • Švica 1942 • Različen razvoj obravnavanja mladoletnikov v Evropi in v ZDA

3. NAČELA OBRAVNAVANJA MLADOLETNIKOV • Minimalna intervencija • Vzgoja namesto kaznovanja • Razvoj restorativne pravičnosti • Kaznovanje, še posebej odvzem prostosti, kot skrajno sredstvo

4. DRUŽBENI KONTEKST, V KATEREM SE RAZVIJA MLADOLETNIŠKO KAZENSKO PRAVO • globalizacija in vpliv neo-konservativnega ekonomskega modela, • slabitev socialne države - spreminjanje sistema socialnega varstva, • staranje populacije, • naraščanje socialno-ekonomske ranljivosti mladih, • dramatiziranje teme mladoletniške delinkvence, • kriminaliziranje deviantnega vedenja mladih pod vplivom neo-konservativnega gibanja, • vpliv mednarodnih dokumentov

5. TIPOLOGIJE EVROPSKIH SISTEMOV Winterdyk (2002): • welfare model: z namenom pomagati mladoletnikom in jih rehabilitirati, se mlad. izrekajo vzgojni ukrepi – sankcionirana ni le kriminaliteta, ampak tudi druge vrste deviantnega vedenja – Belgija, Bolgarija, Poljska • justice model: poudarjene so procesne pravice, sankcije so časovno določene, zagotovljena je sorazmernost s težo dejanja, pravniki imajo odločilno vlogo (in ne uslužbenci socialnega varstva) – Italija, Skandinavske države • participatory model: neformalizirani postopki, minimalne intervencije, vzgojitelji in različne agencije v skupnosti imajo odločilno vlogo – Škotska (Children’s Hearing System), • modified justice model: odgovornost in zaščita družbe odraža legalističen pristop, zmanjšana odgovornost in upoštevanje posebnih potreb mladoletnika odraža zaščitniški pristop – Nizozemska, Nemčija, Slovenija • »crime control« model: poudarek je na kazenskih obtožbah in predstavlja najbolj represiven odnos do mlad., zelo podoben obravnavanju polnoletnih storilcev –( ZDA) Madžarska • corporatist model: zanj je značilen multidisciplinaren pristop – sodelovanje različnih institucij – Anglija (Youth Offending Team sestavljajo soc. delavec, probation officer, policist in vzgojitelj, ki primer obravnavajo skupaj in skupaj poiščejo najustreznejši način obravnavanja mlad.)

6. RAZLIČNI TIPI KODIFIKACIJ IN RAZLIČNI ORGANI • posebni zakoni za obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj: Avstrija, Belgija, Anglija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Švica, Srbija, BIH, Hrvaška... • posebni zakoni praviloma pomenijo tudi posebne organe za odločanje (sodišča za mladoletnike, družinska sodišča) • obravnavanje mladoletnikov je urejeno v splošni kazenski zakonodaji – Litva, Slovenija, Nizozemska, Romunija, Rusija • praviloma so na sodiščih za polnoletne specializirani sodniki za mladoletnike • posebni zakoni zajemajo le posamičen vidik obravnavanja mladoletnikov – Estonija (Juvenile Sanctions Act) trend: sprejemanje posebnih zakonov, da se poudari in ohrani drugačen pristop k obravnavanju mladoletnih storilcev v primerjavi s polnoletnimi

7. OBLIKE VEDENJA, KI JIH OBRAVNAVAJO SODIŠČA ZA MLADOLETNIKE Države se razlikujejo glede vprašanja, katera ravnanja so tista, ki jih obravnava sodišče in lahko mladoletniku zanje izreče sankcijo: • kazniva dejanja (prekrški) • statusni delikti • anti-socialno vedenje • »slabo starševstvo«

8. STATUSNI DELIKTI • dejanja, ki so kazniva le, če jih izvršijo mladoletniki • tipični statusni delikti: neopravičeno izostanje iz šole, bežanje od doma, nakup in uživanje alkoholnih pijač • Bolgarija, Anglija, Estonija, Finska, Poljska, Škotska • Mednarodni dokumenti o statusnih deliktih: • Riyadh Guidelines (Nr. 56): »In order to prevent further stigmatization, vitimization and criminalization of young persons, legislation should be enacted to ensure that any conduct not considered an offence or not penalized if commited by an adult is not considered an offence and not penalized if committed by young person.« • Beijing Rules (Rule 3.1): »The relevant provisions of the Rules shall be applied not only to juvenile offenders but also to juveniles who may be proceeded against for any specific behaviour that would not be punishable if committed by an adult.«

9. ANTI-SOCIALNO VEDENJE (anti-social behaviour) opredelitev nekega vedenja kot antisocialnega je v pristojnosti sodnika – široka diskrecija (sporno z vidika načela zakonitosti – pravne varnosti) Anti- Social Behaviour Orders (ASBO), Anglija/Wales, 1999 • ASBO je civilen ukrep (manj zahtevni dokazni standardi), izreče ga lahko sodišče za polnoletne vsakemu nad 10 let, ki se vede antisocialno, kar je opredeljeno kot »behaviour that caused or was likely to cause harassment, alarm or distress to one or more persons not of the same household«. • kršitev ASBO je kaznivo dejanje in zanj se lahko izreče zaporna kazen do 24 mesecev • ASBO: Anglija 1999, Škotska 2004, Irska 2006 trend: preko kriminalizacije antisocialnega vedenja zmanjšati mladoletniško kriminaliteto

10. “SLABO STARŠEVSTVO” KOT KAZNIVO DEJANJE Anglija, Škotska, Irska, Belgija, Grčija: • starši se morajo udeležiti posebnega treninga, nespoštovanje tega ukrepa pomeni kaznivo dejanje ali • starši morajo nadzorovati otroka, če otrok ponovno izvrši kaznivo dejanje, so kaznovani tudi starši trend: poleg krepitve odgovornosti mladoletnikov se krepi tudi odgovornost staršev za pomanjkljivo vzgojo, zaradi katere mladoletniki izvršujejo kazniva dejanja

11. STAROSTZA KAZENSKO ODGOVORNOST • mednarodni dokumenti ne določajo starostne meje za kazensko odgovornost • UN Committee on the Rights of the Child (2007): minimalna starost za kazensko odgovornost, ki je nižja od 12 let, ni sprejemljiva • European Court of Human Rights priporoča, da se sprejme enotna minimalna starost za kazensko odgovornost in ne, da je znotraj posamičnega sistema več starostnih meja (meja za vzgojne ukrepe, meja za zaporno kazen)

12. STAROST ZA KAZENSKO ODGOVORNOST • 8 let – Škotska • 10 let - Anglija, Severna Irska, Švica (pred letom 2007 je bila starostna meja 7 let) • 12 let – Irska, Nizozemska, Turčija • 13 let – Grčija, Francija • 14, 15 let – večina evropskih držav • 16 let – Litva, Rusija, Ukrajina • 17 let – Poljska • 18let – Belgija trend: nižanje starosti za kazensko odgovornost: Anglija, Francija, Grčija, Nizozemska

13. TRANSFER MLADOLETNIKOV V SISTEM ZA OBRAVNAVANJE POLNOLETNIH STORILCEV • predstavlja omejitev pristojnosti mladoletniškega sodstva in nižanje starostne meje za uporabo sistema obravnavanja za polnoletne storilce • medtem ko uporaba posebne zakonodaje za mladoletnike izhaja iz njihove starosti (stopnje zrelosti), je transfer odvisen praviloma od teže dejanja, kar je v nasprotju z izhodiščem posebnega obravnavanja maldoletnikov • UN Committee on the Rights of the Child (2007) je priporočil, da se ukinejo zakonske možnosti za prenos pristojnosti za obravnavanje mladoletnikov, ki še niso dopolnili 18 let • Belgija, Nizozemska, Anglija, Srbija, Nemčija, Ciper, Severna Irska trend: obravnavanje mladoletnikov v sistemu za polnoletne storilce kaznivih dejanj pod lažjimi pogoji

14. SKUPNE ZNAČILNOSTI TRENDOV RAZVOJA OBRAVNAVANJA MLADOLETNIKOV • zaostrovanje obravnavanja – mladoletni storilci kaznivih dejanj so dojeti kot socialni problem, kot nevarnost za družbo • poudarjanje odgovornosti mladoletnikov - opazni so premiki v treh smereh: • prenos odgovornosti iz družbe na mladoletnega storilca, ki je pojmovan kot bolj odgovoren za svoje prestopniško vedenje • navdušenje nad alternativnimi sankcijami (pogosto povezanimi s sklepanjem različnih dogovorov), ki poudarjajo »samo-odgovornost« mladoletnika • spremembe v smeri večjega pomena mladoletnikove odgovornosti se kažejo tudi s prenosom odgovornosti na mladoletnikovo družino in lokalno skupnost

15. države se osredotočajo na problem upravljanja (public management) z mladoletniško deviantnostjo – prenašanje nalog / odgovornosti na druge organe, zaradi česar narašča nadzorovanje mladih • sistem mladoletniškega sodstva se vedno bolj usmerja na tujce (Italija, Francija) • krepitev idej restorativne pravičnosti