FACTS & FIGURES 2008-2011

1. FACTS & FIGURES 2008-2011

2. AV sektor v Sloveniji • 4 javne ustanove, ki se ukvarjajo s filmom (SFC, Slovenska kinoteka, FS Viba studio in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS) • Po oceni je v Sloveniji 1200 filmarjev, več kot 150 režiserjev in več kot 300 igralcev • Okoli 30 neodvisnih producentov • 6 profesionalnih združenj filmskih ustvarjalcev • 1filmski studio in še trije večji ponudniki produkcijske opreme • 2 večja postprodukcijska servisa • 25 članov Art kino mreže in dve verigi multipleksov • 5večjih uveljavljenih mednarodnihfestivalov in več manjših festivalov • letni prihodki AV sektorja brez TV so več kot 50 mio EUR, skupaj s TV hišami pa več kot 250 mio EUR

3. Sofinanciranje produkcije • Od leta 2012 je SFC edina institucija, ki sofinancira filmske in avdiovizualne projekte • Zakon o SFC predvideva tudi izvenproračunsko sofinanciranje kinematografske produkcije s strani nacionalne in komercialnih televizij, vendar to določilo v praksi ni zaživelo • Ni sofinanciranja s strani lokalnih skupnosti • Ni davčnih spodbud za filmsko produkcijo • Ni drugih uzakonjenih virov sofinanciranja • Uvedba Tarife za storitve SFC – kratkoročna in delna rešitev

4. Predlog uzakonjenja novih izvenproračunskih virov financiranja • 2% bruto prihodkov od oglaševanja in ostalih prihodkov iz dejavnosti v televizijskih programih izdajateljev programov (ocena učinka: 1,6 mio EUR na leto) • 2% od prihodka od prodaje kino vstopnic (ocena učinka: 259.000 EUR na leto) • 0,5% letnega bruto prihodka kabelskih, mobilnih, satelitskih operaterjev in internetnih ponudnikov iz naslova prenosa televizijskih programov (ocena učinka: 4-5 mio EUR na leto) • 2% letnega prihodka iz naslova avdiovizualnih uslug na zahtevo – VOD in SVOD (ocena učinka: 100.000 EUR na leto) • 5% do sredstev, doseženih s plačilom koncesijskih dajatev za trajno prirejanje številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom in lota (ocena učinka: 1,21 mio EUR na leto) • 2% od prihodkov oglaševanja v kabelskih sistemih (ocena učinka: 100.000 €)

5. Financiranje SFC iz državnega proračuna

6. Sofinanciranje avdiovizualnih del

7. Poročilo o delovanju SFC 2008-2011 • Skupno razdeljena sredstva na javnih razpisih 19.454.316€ • Produkcija 46 celovečernih filmov, sofinancirano 14.700.403€ (22 igranih, 9 dokumentarnih, 15 koprodukcij) • Produkcija 15 kratkih filmov, sofinancirano 1.435.951€ • Razvoj 41 filmskih projektov, sofinancirano 1.072.639€ • Razvoj 30 scenarijev, sofinancirano 248.920€

8. Distribucija slovenskih filmov 2008 -2011 • V distribuciji je bilo 31 slovenskih filmov, ki si jih je skupno ogledalo 417.894 gledalcev. • Film Gremo mi po svoje je postal najbolj gledani slovenski film vseh časov. • Distribucija Slovenskih filmov je prinesla 1.839.613€ bruto dohodka od prodanih vstopnic. • V prodaji je 24slovenskih filmov, katerih založnik je Slovenski filmski center, na DVD nosilcu. Prodanih je bilo več kot 30.000 izvodov; najbolj prodajani naslov je Srečno Kekec. • Cilji v prihodnje: • digitalizacija fonda starih filmov (KEKCI!) • izdaja novega paketa DVDjev vsako leto • Sodelovanje z RTV

9. Povprečni proračun sofinanciranih celovečernih igranih filmov

10. Primerjava: proračuni celovečernih filmov v nekaterih evropskih državah

11. Povprečno sofinanciranje celovečernih igranih filmov

12. Razdelitev programskih sredstev SFC2008-2011

13. Mednarodno delovanje SFC 2008-2011 • 12 filmov slovenskih producentov oz. koproducentov je pridobilo sredstva evropskega sklada za koprodukcije Eurimages, v skupni vrednosti 2.800.000€ • 6 slovenskih projektov je dobilo podporo za razvoj s strani evropskega programa MEDIA v skupni vrednosti 171.489€, 3 projekti pa podporo i2i v skupni vrednosti 33.792€. • 21 slovenskim filmom je bilo podeljenih skupno 47 nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. • Organiziranih je bilo 5 retrospektiv slovenskega filma: v Bruslju, po različnih mestih ZDA in Kanade, v Motovunu, Los Angelesu in Skopju (2 v 2012: Beograd in Rim).

14. Koprodukcije • Slovenija je podpisnica Evropske konvencije o filmski koprodukciji • Podpisani so tudi bilateralni koprodukcijski sporazumi • s Francijo • s Kanado • z Irsko Pobuda za podpis bilateralnih pogodb z več državami (Italija)! • Finančni vložek Slovenije v koprodukcije 2008-2011: podprtih 13 manjšinskih koprodukcij – SFC 1.252.171€ + Viba 1.808.531€ • Vložek tujih koproducentov podprtih 8 večinskih koprodukcij - 1.759.093€

15. Prioritete SFC v prihodnje • digitalizacija kino mreže – nujen korak, da ohranimo kinodvorane na periferiji; • filmske lokacije – z uvedbo morebitnih davčnih olajšav poslovna in promocijska priložnost Slovenije; • obnavljanje fonda, izdajanje in trženje starejših filmov (DVD, TV, video na zahtevo); • nacionalni festival, kjer je predstavljena filmska produkcija preteklega obdobja; • sodelovanje s sorodnimi mednarodnimi institucijami in pomoč slovenskim producentom pri sklepanju koprodukcijskih povezav - odpiranje v Evropo;

16. Prioritete SFC v prihodnje • mednarodne predstavitve slovenskega filma (retrospektive, sejmi); • zastopanje Republike Slovenije v mednarodnem skladu Eurimages in v European Film Promotion; • pisarna Media desk; • sofinanciranje produkcije filmov študentov - naložba v prihodnost; • kulturna vzgoja s področja filma – naložba v gledalce; • financiranje arhivskega gradiva - spoštovanje preteklosti; • statistika iz področja delovanja in poročanje na slovenske in mednarodne institucije

17. Digitalizacija • Digitalizacija slovenske kinematografije je ena od bistvenih prioritet SFC • Konec leta 2011 je bila Slovenija s 15% digitalno penetracijo na zadnjem mestu v EU, v širšem evropskem področju pa sta slabše pozicionirani le Bosna in Hercegovina in Turčija • Dve evropski državi sta 100% digitalizirani: Norveška in Luksemburg • Evropa je več kot 50% digitalizirana! • Nezadržno se bliža konec distribucije 35 mm kopij. • Slabši položaj malih kinematografov! • Ko bodo veliki distributerji prešli na digitalno distribucijo, se bo pritisk na distributerje in prikazovalce, ki bodo še vedno odvisni od 35 mm kopij povečal: razlika se bo vedno bolj povečevala v prid večjih akterjev, tako v smislu večjih prihrankov kot tudi v potencialu povečanih prihodkov.

18. Stopnja digitalizacije evropskih kinematografov 2008 - 2011 evropske države z največ digitalnimi platni, 2011

19. evropske države z največjim deležem penetracije digitalnih platen (december 2011) svetovno število digitalnih platen