SVETOVNI DAN ZEMLJE

1. SVETOVNI DAN ZEMLJE 22.4. KRAJ: MARIBOR PREDMET: BIOLOGIJA PROFESORICA: TATJANA ĐURASOVIČ PRIPRAVIL: JANEZ GOLENAČ,1.b

2. KDAJ? • 22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujejo že več kot 30 let. • Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. • Začetki praznovanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. • Turistična in druga društva urejajo okolja jezer, potokov in vodnjakov

3. Ob letošnjem dnevu Zemlje v Sloveniji potekajo številne akcije urejanja okolja, ki jih te dni izvajajo turistična in druga društva. Posebno pozornost namenjajo urejanju okolja jezer, potokov in vodnjakov. Te dni urejajo gorsko turistične centre in se pripravljajo na poletno sezono. Pozornost okolju namenjajo tudi upravljavci cest, ki urejajo nabrežja in okolico, počivališča, cestne postaje, bencinske servise in s tem postajajo prijaznejši za turiste in obiskovalce, so sporočili iz Turistične zveze Slovenije. • S festivalom Turizmu pomaga lastna glava, v katerem sodeluje približno 80 turističnih podmladkov, se mladi pridružujejo svetovnem dnevu Zemlje s predlogi turistične ponudbe mladim za dopustovanje v svojem kraju. V Kranju bodo srednješolci iz 38 strokovnih šol in gimnazij na posebni tržnici predstavili svoje raziskovalne naloge na temo Več znanja za več turizma, ki se povezuje s turistično ponudbo v sonaravnem okolju.

4. KAJ JE ZEMLJA? • Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter prostor, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo. • Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. • Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. • Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let. • Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale.

6. Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi se nahaja verjetno trdno železovo jedro, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa trda skorja. • Nad tem se nahajata površina Zemlje in atmosfera, ki sta danes močno preoblikovani zaradi bioloških in človeških dejavnikov. • Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo celine ter otoki. • Med Zemljo in njenim okoljem, tj. vesoljskim prostorom, je opaziti pomembne povezave, kot je npr. sevanje Sonca, vpliv Meseca na plimovanje, spreminjanje Zemljine orbite kot morebiten vzrok ledenih dob idr.

7. ZEMLJINE PLASTI • 6. Površje • 5. Skorja • 4. Plašč (zgornji del) • 3. Plašč • 2. Zunanje jedro • 1. Notranje jedro

8. ONESNAŽEVANJE ZEMLJE • Onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi. • Največkrat govorimo o treh vrstah kontaminacije: biološki, kemijski in radioaktivni. • Proces, s katerim nastaja onesnaženje, se imenuje onesnaževanje ali s tujko kontaminiranje. • Prav tako onesnaženje nastopa v formi kemičnih substanc ali pa energije (svetloba, hrup, temperatura). • Onesnaževalci so lahko tujki v okolju, lahko pa so prisotni že normalno, ter o onesnaženju govorimo ko njihova količina naraste nad določeno mejo. • Onesnaževanje je lahko definirano kot točkovni ali pa netočkovni vir onesnaževanja.

10. Tla predstavljajo preperel in spremenjen površinski del litosfere v katerem rastejo rastline. Ta del je nastal zaradi fizikalnega in kemijskega preperevanja kamnin in z biogeno tvorbo humusa. • Tla vsebujejo vodo, zrak, mikroorganizme, živa bitja, rastline, organske spojine, minerale in humus. • Humus v najširšem pomenu besede vsebuje vse organske snovi v tleh in na njih, vse snovi, ki so podvržene stalnemu procesu razgradnje, pretvorbe in tudi novotvorbe. • Večina teh organskih snovi izvira iz odmrlih rastlinskih delov. • V navpičnem prerezu skozi tla, od površja do nepreperele kamnine, se pokaže več horizontov, razporejenih v določenem zaporedju. • Ti imajo značilne fizikalne, kemijske in biološke lastnosti. • V prsti koreninijo rastline. Prst je tudi življenjski prostor mikroorganizmov (bakterij, gliv) ter tudi nekaterih višje razvitih živali.

11. Mineralni in organski delci tvorijo v tleh skupke in agregate. • Manjši se združujejo v večje in dajejo tlem značilno sestavo. • V rodovitni zemlji prevladujejo skupki, med katerimi je veliko praznega prostora ali talnih por. • Tudi v samih skupkih so prazni prostorčki. • Če vzamemo tako prst v roke, se zlahka razdrobi v grudice. • Najboljša je mrvičasta in grudičasta struktura. • Najdemo jo v s humusom bogatih vrtnih in gozdnih tleh. • Glinasta tla imajo slabo strukturo. • Talni delci so bolj ali manj ploščati, zato med njimi ni praznega prostora. • Zaradi pomanjkanja zraka rastline slabo uspevajo, po dežju pa se zaskorjijo.

12. Prsti so kisle, nevtralne in alkalijske. • V alkalni zemlji je dovolj kalcija, elementa, ki »odloča« o kislosti in alkalnosti. • Zemlja vsebuje tudi mikroelemente. • To so elementi, ki se v naravi pojavijo v zelo nizkih koncentracijah in so tudi potrebni za obstanek organizmov. • V večjih količinah imajo ti elementi toksični učinek. • Zato je zastrupljanje tal z onesnaževanjem izjemno škodljivo in tudi nevarno. • Nekateri teh elementov so: arzen, srebro, kadmij, kobalt, krom, baker, živo srebro, mangan, molibden, nikelj, svinec, kositer, cink... Te elemente poznamo tudi pod imenom težke kovine.

14. ONESNAŽEVANJE • Človek onesnažuje tla na več načinov. Največjo škodo povzroča odlaganje kemikalij. Gre za gnojila, pesticide (se razgrajujejo zelo počasi), odpadne odplake, živalske in človeške odplake, odplake iz gospodinjstev in iz vseh vrst tovarn ter za pepel, ki se na zemljo spušča iz atmosfere. • Na onesnaženost vplivajo tudi avtomobilske emisije in odlaganje odpadkov kovinske industrije, odlaganje radioaktivnih odpadkov, uporaba insekticidov, herbicidov, fungocidov in bakteriocidov. • Najbolj škodljive kovine oz. elementi so živo srebro, svinec, kadmij, nikelj in baker. Najbolj ogrožena območja so v bližini rudnikov, tovarn, farm, obdelovalnih površin, območja blizu avtocest, gostega prometa ter območja gosto naseljenih mest, kjer je onesnaženost zelo visoka. • Onesnaženost tal močno ogroža naravno vegetacijo. V rastlinah se lahko pojavi visok delež toksičnih substanc, ki po prehrambenem ciklu lahko pridejo tudi v človeka.

15. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. • Začetki praznovanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. • Dan Zemlje po letu 1970 se praznuje vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje EarthdayNetwork.

16. ČIŠČENJE ZEMLJE • Ob letošnjem dnevu Zemlje v Sloveniji potekajo številne akcije urejanja okolja, ki jih te dni izvajajo turistična in druga društva. Posebno pozornost namenjajo urejanju okolja jezer, potokov in vodnjakov. Te dni urejajo gorsko turistične centre in se pripravljajo na poletno sezono. Pozornost okolju namenjajo tudi upravljavci cest, ki urejajo nabrežja in okolico, počivališča, cestne postaje, bencinske servise in s tem postajajo prijaznejši za turiste in obiskovalce, so sporočili iz Turistične zveze Slovenije. • S festivalom Turizmu pomaga lastna glava, v katerem sodeluje približno 80 turističnih podmladkov, se mladi pridružujejo svetovnem dnevu Zemlje s predlogi turistične ponudbe mladim za dopustovanje v svojem kraju. V Kranju bodo srednješolci iz 38 strokovnih šol in gimnazij na posebni tržnici predstavili svoje raziskovalne naloge na temo Več znanja za več turizma, ki se povezuje s turistično ponudbo v sonaravnem okolju.

17. POBIRANJE ODPADKOV

18. KAJ SO ONESNAŽEVALA • Onesnaževala so kemične in/ali biološke snovi ter delci in valovanja, ki v določenih koncentracijah oz. ob določeni jakosti lahko povzročijo posledice, ki so za človeka bodisi neposredno škodljive bodisi prek prehranjevalne verige škodujejo zdravju ljudi takoj ali prek poškodb genov v naslednjih generacijah. • Gre za vprašanje maksimalnih dopustnih koncentracij nezaželene snovi v nekem okoljskem mediju oz. tveganje, kolikšen odstotek osebkov v neki populacij bo zbolel oz. umrl zaradi izpostavljenosti določeni koncentraciji nekega onesnaževala v določenem času.Posebno vrsto onesnaženosti predstavlja onesnaženost z radioaktivnim sevanjem, s hrupom, svetlobnim onesnaženjem in z genetsko spremenjenimi organizmi. • Onesnaženost ni nujno posledica dejavnosti ljudi, lahko je tudi naravnega izvora. Izpostavljenosti večini naravnih onesnaževal v normalnih koncentracijah smo se skozi čas evolucijsko prilagodili. Ko danes govorimo o onesnaževanju, gre tako v večini primerov za posledice prekomernih izpustov kemičnih in bioloških agensov ter delcev iz industrijske proizvodnje, kmetijstva, prometa in gospodinjstev.

19. Odsotnost onesnaževal v vodi, zraku in tleh oziroma njihova prisotnost v okviru mejnih vrednosti, pri katerih niso neposredno ali posredno (prek prehranjevalne verige) nevarni za človeka, je eden najpomembnejših kazalnikov stanja okolja. • To velja tudi za odsotnost motečega hrupa, smradu in svetlobnega onesnaženja. • Pri tem naletimo na paradoks: voda tik pod določeno mejo onesnaženosti še velja za pitno, samo malo nad to vrednostjo pa jo štejemo za onesnaženo. • Odstranjevanje strupenih snovi, bioloških agensov in delcev z uporabo različnih filtrov in čistilnih naprav je eden od vidikov trajnosti. • Še pomembnejši je razvoj tehnologij in postopkov v t. i. zaprtem tehnološkem krogu, kjer na koncu proizvodnega procesa sploh nimamo opravka z izpusti oz. snovmi in/ali organizmi, ki bi jih bilo treba ustrezno obdelati, preden jih lahko sprostimo v okolje.

20. INDUSTRIJA • Industrija, zlasti veliki industrijski obrati za predelavo surovin, termoelektrarne in sežigalnice odpadkov, lahko v ozračje, tla in vodo spustijo velike količine strupenih snovi in delcev, če niso opremljeni z ustreznimi čistilnimi napravami. • Zato so ti obrati v EU podvrženi posebnemu režimu celovitega spremljanja in nadzora nad onesnaženjem. Če hočejo pridobiti soglasje za obratovanje, morajo pridobiti ustrezna dokazila o preprečevanju onesnaženja. • Do nevarnega onesnaženja, predvsem voda in tal s kemikalijami, pa lahko pride tudi v manjših industrijskih obratih, predvsem v kemični industriji, zato je tudi ravnanje z nevarnimi kemikalijami podvrženo posebnim postopkom spremljanja in nadzora. • Glavna kratkoročna izziva, tudi v Sloveniji, sta sanacija starih bremen in ustrezno spremljanje in nadzor nad onesnaževanjem ter ukrepanje v primerih neupoštevanja standardov ter nesreč. • Dolgoročno pa je največji izziv razvoj tehnologij in postopkov, ki odpravljajo oz. temeljito omejujejo nevarnost izpustov nevarnih snovi in delcev v okolje.

22. KMETIJSTVO • Kmetijske dejavnosti, zlasti intenzivna industrijska pridelava žit, povrtnin in sadja na velikih površinah, so vir onesnaženja zraka z različnimi kemičnimi agensi ter tal in vode oz. podtalnice z ostanki umetnih gnojil in pesticidov. • Intenzivna reja živali je zaradi raztrosa neprečiščenega gnoja in gnojevke vir smradu v širši okolici, vir onesnaženja podtalnice z nitrati, potencialno pa tudi vir onesnaženja z bakterijami in virusi. Kmetijstvo potencialno postaja tudi vse večji izvor onesnaženja z genetsko spremenjenimi organizmi, čeprav so v EU do zdaj izvori tega onesnaženja omejeni na laboratorije oz. eksperimentalne površine. • Glavni izzivi so opuščanje intenzivne monokulturne pridelave ter visoko koncentrirane reje živali, nadziranje in ustrezno kaznovanje kršitev predpisov ter spodbujanje ekološkega kmetijstva, predvsem na območjih s podtalno vodo, ki je pomemben vir zalog pitne vode.

24. PROMET • V prometu so v zadnjem desetletju poleg hrupa glavni problem povečane koncentracije dušikovih oksidov in delcev zaradi povečanega obsega osebnega in tovornega avtomobilskega prometa. • Dušikovi oksidi tako kot benzen, ki nastaja, ko bencinski motorji niso ogreti na delovno temperaturo, povzročajo raka in so največji problem ob glavnih prometnih žilah in v mestnih središčih. • So pa tudi predhodniki strupenega talnega ozona, ki nastaja v vročih sončnih dneh in se koncentrira na obrobju mest. Izpusti delcev povzročajo bolezni dihal, izpostavljenost prekomernemu hrupu in svetlobnemu onesnaženju pa motnje v delovanju srca, ožilja in imunskega sistema. • Glavni izzivi so zmanjšanje obsega in deleža avtomobilskega prometa, razvoj in širjenje vozil z majhnimi ali ničelnimi izpusti, omejevanje vstopa vozil s prekomernimi izpusti v gosto naseljena področja, pospeševanje zamenjave vozil z vozili, ki imajo manjše izpuste škodljivih snovi in delcev, zmanjšanje nepotrebne osvetlitve vozišč, opremljenost s protihrupnimi ograjami in omejitev hitrosti. • Prevelika in neustrezna osvetljenost cest in ulic oz. prometne signalizacije ter reklamnih napisov ob cestah je tudi eden glavnih virov svetlobnega onesnaženja.

26. GOSPODINJSTVA • Gospodinjstvaso ob odsotnosti čistilnih naprav za odpadne sanitarne vode viri onesnaženja vode, ob uporabi neustreznih goriv in/ali zastarelih kotlov in peči pa tudi onesnaženja zraka z nevarnimi ali celo strupenimi (dioksini) snovmi ter onesnaženja z delci. • Puščanje rezervoarjev za kurilno olje lahko onesnaži tla in/ali vodo, prav tako pretirana raba pesticidov na vrtovih in zelenih površinah okoli hiš. Zdravila, barve, laki, razredčila, ki jim je potekel rok uporabe, odpadno jedilno olje, izrabljene baterije ter odslužena zabavna elektronika (računalniki, mobilni telefoni, TV sprejemniki) pa so nevarni ali posebni odpadki, ki vsebujejo snovi, ki nevarno onesnažujejo okolje. • Glavni izziv je ozavestiti prebivalce, jih usposobiti za pravilno ravnanje ter zagotoviti ustrezne podpore in storitve za preprečevanje onesnaževanja. Pri tem velja omeniti negativne vplive potrošništva, saj so neozaveščeni potrošniki največji generator onesnaževanja okolja.

28. REŠITVE NA INDIVIDUALNI RAVNI • Odgovorno ravnanje z nevarnimi in strupenimi snovmi – če se le da, se izogibamo njihovi uporabi, če pa jih že uporabljamo, pazimo na ustrezne koncentracije in skrbimo, da ne pride do nepričakovanega sproščanja v okolje (npr. zaradi razlitja nevarnih in strupenih tekočin) in da jih, ko jim preteče rok uporabe, predamo v obrate, ki so usposobljeni za ravnanje z nevarnimi in strupenimi snovmi. • Kuriva zamenjamo s tistimi, ki manj onesnažujejo okolje, npr. kurilno olje z zemeljskim plinom ali lesnimi peleti, uporabljamo čistejša goriva (npr. zemeljski plin) in kurilne naprave, ki omogočajo čim boljše izgorevanje goriva. • Naprave ustrezno vzdržujemo in kurimo samo tista goriva, za katera so naprave načrtovane.

29. Ustrezno vzdržujemo avtomobilske motorje, vozila z bencinskim motorjem lahko predelamo na pogon z utekočinjenim naftnim plinom (avtoplinom) ali kupimo avtomobil s pogoni, ki ne onesnažujejo (električni avtomobili, avtomobili na gorilno celico). • Uporabljamo izdelke, pri katerih ne nastajajo nevarni odpadki, snovi ali organizmi oz. je teh manj kot pa pri običajnih izdelkih, ki imajo enak namen (npr. biološko razgradljiva pralna sredstva v gospodinjstvih).

30. REŠITVE NA NACIONALNI RAVNI • Podpora razvoju in širjenju t. i. čiste proizvodnje oz. tehnologij in proizvodov z manjšimi oz. ničelnimi vplivi na onesnaženje okolja. • Povišanje davkov na odlaganje vseh vrst odpadkov ob ustreznem zmanjšanju drugih davščin. • Ustrezno prostorsko načrtovanje industrijskih dejavnosti, tako da npr. ne more priti do presežnih koncentracij izpustov v zraku zaradi tega, ker se izvor nahaja v neprevetreni dolini ali kotlini. • Izboljšanje sistema spremljanja in nadzora, predvsem nad velikimi industrijskimi onesnaževalci, ter zagotovitev neodvisnosti in nepredvidljivosti kontrolnih meritev. • Sprotno posodabljanje zakonodaje, skladno z novimi znanstvenimi spoznanji o škodljivosti določenih izpustov snovi in organizmov v okolje. • Ustrezne kazni, predvsem pri večkratnem kršenju predpisov.

31. Pomoč industriji pri sanaciji preteklih bremen, uvajanju novih tehnologij ali proizvodov, ki imajo manjši potencial onesnaževanja, ter pri uvajanju sistemov sprotnega spremljanja in poročanja o izpustih v okolje. • Strokovna pomoč in finančne spodbude (davčne oprostitve, podpore) kmetom in industriji pri prehodu na ekološko pridelavo in predelavo hrane. • Ozaveščanje prebivalstva in njegovo usposabljanje za razumevanje tveganj, povezanih z onesnaževanjem, ter ukrepov za preprečevanje teh tveganj.

32. REŠITVE NA GLOBALNI RAVNI • Krepitev sodelovanja policije in drugih organov pregona med državami pri preprečevanju ekološkega kriminala (npr. mednarodnim združbam za ilegalno trgovanje in odlaganje odpadkov). • Krepitev delovanja mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij (npr. Greenpeace), ki spremljajo in nadzirajo onesnaževanje okolja.

33. KAJ JE SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE? • Svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja. • Med drugim povzroča zdravstvene težave, onemogoča vidnost zvezd v mestih, moti astronomska opazovanja, trati energijo in moti ekološke sisteme. Od 80-tih let 20. stoletja se razvija javno gibanje proti svetlobnem onesnaževanju - gibanje za temno nebo, ki si prizadeva za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja. • Področje zunanje razsvetljave je tudi v vse več državah urejeno z zakoni. V Sloveniji imamo v ta namen od leta 2007 Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. • Svetlobno onesnaževanje je stranski učinek industrijske civilizacije, predvsem pa je zanj krivo neustrezno projektiranje, pomanjkanje stroke in ne-ozaveščenost tistih, ki se ukvarjajo z zunanjo razsvetljavo. • K problemu pretirane razsvetljave dodajajo svoje tudi nizke cene električne energije in naprav za osvetljevanje oz. napačna davčna politika.

34. ZAKLJUČEK • UPAM DA VAM JE BILA PREDSTAVITEV VŠEČ! MENI JE BILO ZELO VŠEČ TO PREDSTAVITEV NAREDITI, SAJ SEM SPOZNAL S KATERIMI TEŽAVAMI SE PLANET ZEMLJA SREČUJE.