Univerzitetite vo 21ot vek: Finansirawe na univerzitetite

1. Univerzitetite vo 21ot vek: Finansirawe na univerzitetite Prof. d-r Georg Vinkler Pretsedatel, Evropska univerzitetska asocijacija Rektor, Univerzitet vo Viena, Avstrija Skopje, 9 mart 2009

2. Univerzitetite na pragot na 21ot vek(Ralf Dehrendorf 2000) I • Ne postoi edna edinstvena ideja za univerzitet, univerzitetite se “zbir od institucii koi nemaat jasno odredeni granici, nitu pak bazi~no jadro”. Golem del od instituciite ja transformiraat informacijata vo znaewe i go kombiniraat sozdavaweto i ra{iruvaweto na znaeweto so (visoko) obrazovanieto.

3. Univerzitetite na pragot na 21ot vek(Ralf Dehrendorf 2000) II • Univerzitetite treba uspe{no da: • sozdavaat energi~ni i inovativni sistemi: da istra`uvaat novi oblasti na znaewe, novi teorii i aplikacii, novi metodi na nastava, da ja nadminat stagnacijata • pottiknuvaat otvorenost kon nadvore{niot svet i da ostvarat kontakt • diskutiraat na temi koi se od va`nost za javnosta

4. Univerzitetite na pragot na 21ot vek(Agenda za modernizacija 2006, Komisija na EU) • vospostavuvawe na podednakov pristap do obrazovanie • razvoj na stru~nosta vo istra`uvaweto • urivawe na granicite koi gi opkru`uvaat evropskite univerziteti • obezbeduvawe na soodvetni ve{tini i kompetencii za pazarot na trud • sozdavawe na edinstvena avtonomija i nadle`nost na univerzitetite • smaluvawe na finansiskiot jaz, taka {to 2% od BDP }e se namenat za visokoto obrazovanie do 2015 god. (a 3% od BDP }e se namenat za nau~no istra`uvawe), so {to se postignuva efektivno finansirawe

5. Zna~ajnosta na “otvorena nauka” za op{testvata na znaewe Vo op{testvata na znaewe, novosteknatoto znaewe treba da se generira i ra{iri preku zabrzano izdavawe, so otka`uvawe od (intelektualnite) prava nad nego. So toa: • studentite dobivaat pristap do najdobroto i aktuelno znaewe • se pottiknuva generiraweto na ponatamo{noto znaewe • se vnesuvaat najnovite rezultati vo sistemot na inovacii. „Otvorenoto op{testvo” predizvika {iroki pozitivni nadvore{ni efekti i povlekuva javno finansirawe na univerzitetite.

6. Problemi pri vospostavuvaweto na „otvoreno op{testvo“ • problem so stimuliraweto: Kako da se nagradat istra`uva~ite za tie da se otka`at od svoite prava nad znaeweto preku zabrzano izdavawe? Kako da se sozdadat pari~ni i hierarhiski nagradi za istra`uva~ite? • problem pri izdavaweto: kako da se kombiniraat pristapot, konzumiraweto, upotrebata i vlijanieto so finansiskite pra{awa (otvoren pristap)?

7. Koegzistirawe na “otvorenoto op{testvo” so akademskiot-delovniot odnos • na koj na~in odnosot me|u akademijata-delovniot svet vlijae vrz nau~nata produktivnost? • kakvo e vlijanieto vrz finansiraweto i statusot na univerzitetite? • povolni diplomi?

8. Univerzitetot • Univerzitetite se institucii koi efektivno mo`at da se spravat so “otvorenoto op{testvo” i da sozdadat vrski so op{testvoto i delovniot svet • Univerzitetite gi razre{uvaat osnovnite problemi pri kreativnata rabota(neobzirnost za naporite na akademskiot kadar i za vrednosta na nivnite ishodi); univerzitetite dodeluvaat pari~ni i hierarhiski nagradi • Na univerzitetite im e potrebna akademska, organizaciona, kadarska i buxetarna avtonomija za da imaat uloga na avtonomni agenti vo op{testvoto na znaewe • Univerzitetite si go odbiraat sopstveniot profil, misija i vrednosti • Sovremeni strukturi na upravuvawe (“za ostvaruvawe na celta”)

9. Univerzitetski sistem • Raznovidnost i dinamika na univerzitetite: variraat od univerziteti posveteni na istra`uvaweto so globalno vlijanie, regionalni univerziteti koi se dvi`e~kata sila na inovaciite, do univerziteti posveteni na nastavata • Pottiknuvawe na konkurentnosta i sorabotkata • Potiknuvawe na mobilnosta kaj studentite i nastavniot kadar (zaedni~ka studiska struktura, zaedni~ki postapki za obezbeduvawe na kvalitet, prava na penzija) • Podgotovki za {iroka istra`uva~ka infrastruktura (na pr. CERN)

10. Evropska, nacionalna i regionalna politika • Evropska politika (“Bolowski proces”, Erazmus) • Nacionalna politika (oformuvawe na avtonomijata i nadle`nostite, javno finansirawe, dogovori za dostignuvawata) • Regionalna politika (inovaciona politika i politika na kohezija)

11. Sporedba na sistemot na SAD so evropskiot sistem (I) Izve{taj za naukata, tehnologijata i konkurencijata (2008/2009), Evropska komisija • SAD 274 milion € • EU-27 213 milion € • Japonija 118 milion € • Germanija 59 milion € • Kina 30 milion € • [vajcarija 8,5 milion € • Avstrija 6,9 milion € • Turcija 2,4 milion € • Grcija 1,2 milion € (OECD, Nau~en, tehnolo{ki i industriski pregled)

12. Sporedba na sistemot na SAD so evropskiot sistem (II) Finansirawe na visokoto obrazovanie • Javno i privatno finansirawe (OECD 2005)

13. Rashodi za akademsko istra`uvawe kako procent od BDP, 1992/1993 nasproti 2002/2003 godina Izvor:Izve{taj za istra`uvawe i tehnologija na Avstrija 2007

14. Finansiska struktura na rashodite za akademskoto istra`uvawe, 1993/94 nasproti 2002/2003 godina Izvor:Izve{taj za istra`uvawe i tehnologija na Avstrija 2007

15. Sporedba na sistemot na SAD so evropskiot sistem (III)- univerziteti SAD/EU • SAD: 70-100 univerziteti naso~eni kon nau~no istra`uvawe 260 institucii koi dodeluvaat doktorsko zvawe ~4000 visoko obrazovni institucii • EU-27: 1000 institucii koi dodeluvaat doktorsko zvawe ~4000 visoko obrazovni institucii Rangirawe spored [angaj SAD EU-27 • vrvni 20 17 2 • vrvni 200 90 76 • vrvni 500 170 183 • Vo Evropa postoi {iroka osnova za istra`uvawe, no nedostigaat univerziteti koi }e izvr{at golemo vlijanie