Download
1 / 13
180 likes | 467 Views
RAKOV ŠKOCJAN. MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT. REPUBLIKA SLOVENIJA. Rakov Škocjan je kraška dolina , po kateri teče reka Rak Leži med Cerkniškim in Planinskim poljem , jugovzhodno od avtocestnega odseka Postojna-Unec Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijana
E N D
RAKOVŠKOCJAN MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA
Rakov Škocjan je kraškadolina, po kateri teče reka Rak • Leži med Cerkniškim in Planinskim poljem, jugovzhodno od avtocestnega odseka Postojna-Unec • Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijana • Rakov Škocjan je od leta 1949 zavarovan z Republiško odločbo kot prirodna znamenitost in je sedaj zavarovan kot krajinski park.
NASTANEK DOLINE • Apnenec je sorazmerno odporna kamnina, ki pa ima lastnost, da ga voda raztaplja. V smeri vodnih tokov počasi nastajajo rovi in dvorane. Če taka podzemna reka teče kje blizu površja, se lahko zgodi, da se z raztapljanjem kamnine jamski strop vedno bolj tanjša in se zaradi lastne teže nazadnje tudi poruši. To se je v daljni preteklosti dogodilo tudi v Rakovem Škocjanu. Nastal je kanjon, padle kamnite bloke pa je voda počasi raztopila. Kjer se je udiranje začelo je danes že lepa zelena dolina, na izvirnem in ponornem delu pa so mogočne soteske z mostovoma kot ostankoma nekdanjega stropa.
Ta rečna dolina ima na eni strani izvire in na drugi odtočni strani ponore - dolina s kraškim dotokom in odtokom. V zgornjem zatrepnem delu doline, že v udornicahZelških jam je Mali naravni most, približno 2,5 km nizvodno ob Raku pa še Veliki naravni most. Rak izvira iz Zelških jam oziroma iz udornic, ki so nastale po zrušitvi jamskega stropa.
NARAVNE ZNAMENITOSTI V PARKU: • Zelške jamez 8 do 50 m globokimi udori, skozi katere lahko opazujemo tok Raka. • Mali naravni mostje tanek ostanek stropa med dvema udoroma, katerega zgornji rob je 42 m nad potokom. • Veliki naravni mostje ostanek porušenega jamskega stropa na ponorni strani potoka, 23 m debel in 37 m visok obok.
Tkalca jamaje 2845 m dolga jama, ki ima dva vhoda, ponor Raka in stranski udor ob cesti • Razvaline cerkve sv. Kancijana
Rakov Škocjan - Naravoslovna učna pot Je speljana krožno po Rakovi dolini. Po ogledu udornic nas vodi do Velikega naravnega mostu in ponornega dela Tkalca jame. Nato se pot povzpne še na Veliki naravni most in k ruševinam cerkvice Sv.Kancijana kjer se konča. Dolga je 3 km. Ob vrnitvi na desnem bregu Raka zavijemo mimo izvira Prunkovec in nato do izvira Raka, nasproti ruševin Rakovške žage (Zelška, Rakovška, Modčeva in navzgor) do ceste in parkirišča. Ta pot je dolga 2,5 km za sprehod po celotni naravoslovni učni pot s povratkom vred potrebujemo približno 4 ure.
ZGODOVINA RAKOVEGA ŠKOJCANA • Arheološke najdbe ostankov orodij iz paleolitika dokazujejo, da je pračlovek naseljeval udornice v Rakovem Škocjanu že v prazgodovini • Iz kasnejše železne dobe so našli ostanke lončevine, ki so jih izkopali pri cerkvici sv.Kancijana, in obrambni nasip na zahodni strani, po čemer sklepajo, da je bila tam tudi ilirska naselbina
V obdobju turških vpadov v te kraje od 15. stoletja dalje so se sem zatekali prebivalci bližnjih vasi, o čemer pričajo najdbe ostankov v udornicah pod Malim mostom. • Prvi znani opis najdemo v ValvasorjeviSlavi vojvodine Kranjske iz leta 1689.
RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO V Zelških jamah, Prunkovcu in Kotlu so bili najdeni polžki Belgrandiella kusceri, ki so endemiti podzemske Ljubljanice. V dolini pa raste razmeroma redka praprotmočvirska krpača. Dolino obdajajo jelovo bukovi gozdovi.
VIRI IN LITERATURA: • http://www.h-rakovskocjan.com/index2.htm • http://sl.wikipedia.org/wiki/Rakov_%C5%A0kocjan • Knjiga: VELIKI SLOVENSKI LEKSIKON
