JUDOVSTVO

1. JUDOVSTVO Uršula Razpet Manca Završnik

2. Kaj je judovstvo? • Judovstvo ali judaizem je vera in kultura Judov. • Judovstvo je najstarejša enoboštvena religija. Iz njega izvirata tako islam kot krščanstvo. Bistvo te vere je prepričanje, da ostaja samo en bog, ki je vladar in stvarnik vsega. • Velikokrat se zmotno razlaga, da se judovski bog imenuje Jahve, čeprav se v judaizmu božjega imena nikoli ne izgovarja, saj je neznano.

3. ZGODOVINA JUDOVSTVA 1. Judovstvo je religija judovskega ljudstva. Hkrati pa je to tudi njegova zgodovina, kultura, način življenja. To je prva religija, ki je priznala edinega boga. Temelji na besedilih hebrejskega Svetega pisma. Nastala je pred več kot 4000 leti na Srednjem Vzhodu. V tistem času so ljudje častili mnogo bogov. Le Abraham je verjel, da obstaja en bog. Govoril je z bogom in sklenil zavezo z njim. On in njegova družina so se zaobljubili, da bodo častili le enega boga, v zameno pa jim je bog obljubil, da bodo postali izbrano ljudstvo. Bog je vodil Abrahamove potomce v novo deželo, imenovano Kanaan, kjer so se razrasli v velik narod – judovsko ljudstvo.

4. 2. Druga pomembna osebnost v zgodovini judovskega ljudstva je Mojzes. Abrahamove potomce je rešil iz egiptovske sužnosti. V spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti Judje praznujejo pasho. Mojzes je na gori Sinaj od boga sprejel deset zapovedih vklesanih na dve kamniti plošči. Mojzesov naslednik je bil Jozue. Zapovedi Tore

5. Judovska molitev v Sinagogi ob prazniku jon kipur

6. Deset božjih zapovedi Veruj v enega Boga. Ne delaj si podob (za čaščenje). Ne skruni božjega imena. Praznuj Gospodov dan (soboto). Spoštuj očeta in mater. Ne ubijaj. Ne želi žene svojega bližnjega. Ne kradi. Ne pričaj po krivem. Ne želi ničesar, kar je last tvojega bližnjega.

7. Pravoverni in napredni judje • Verni judje so pravoverni ali nepravoverni. Pravoverni Judje sprejemajo Toro in njene zakone kot božjo besedo dano Mojzesu, ki jo izpolnjujejo. Neortodoksni menijo, da so pri sestavljanju zakonov sodelovali ljudje, ki so poskušali judovstvo prilagoditi sodobnemu življenju. Nepravoverne Jude poznamo tudi kot napredne Jude in glede na deželo, v kateri živijo, kot konservativce, liberalce, obnovitelje, reformiste. • Neznane besede: • Tora - z besedo se dandanes označuje celoten judovski nauk • Neortodoksi – drugo ime za nepravoverne Jude

8. JEZIK JUDOV Čeprav so se Judje vedno učili bratistaro hebrejščino,da bilahko v sinagogi brali Toro in molitve, je ta kot živ jezik izumrla v začetku 20. stoletja. Takrat se je judovski naseljenec v Palestini Ben Yehuda odločil, da jo bo oživil. Ker je s svojo družino in drugimi prebivalci govoril sam hebrejsko, se je začela razvijati v moderno hebrejščino. Ta se nekoliko razlikuje od stare različice jezika, in je zdaj uradni jezik v Izraelu. Drugi jezik, imenovan jidiš, je mešanica stare hebrejščine in srednjeveške nemščine. Nekatere pravoverne skupine ga govorijoše danes.

9. ŠABAT • Šabat je judovski praznik, ki se začne ob sončnem zahodu v petek in traja do začetka noči v soboto. Je dan premišljevanja in počitka. Je dan počitka in premišljevanja. Na ta dan se ne dela, saj judovska pripoved o stvarjenju pravi, da je Bog ustvaril svet v šestih dneh, sedmi dan pa je počival. Sobotni obed je pripravljen že pred petkovim večerom. Obed je družinsko praznovanje s posebnimi pesmimi, zahvalnimi molitvami in branjem. V soboto gredo ljudje v sinagogo, dan pa zaključijo z obredom doma.

10. SIMBOLI • Davidova zvezda - relativno nov simbol judov iz 17. stoletja, za katerega je bolj verjetno, da so ga kot » judovski simbol « uvedli nejudi zato, da bi označevali jude. Menora – najstarejši simbol judov. Na podlagi podob Salomonovega templja, v katerem naj bi bil tak svečnik. Sedemrogeljni svečnik

11. PRAZNOVANJA • Roš hašana je praznovanje judovskega novega leta, ki je septembra ali oktobra. Deset dni po judovskem novem letu sledi jom kipur - spravni dan. To je najsvetejši dan judovskega leta; preživijo ga v molitvi, postu in prošnjah Bogu, da bi jim odpustil grehe. Pesah ali pasha se slavi marca ali aprila v spomin na noč, ko so bili izraelski otroci rešeni, preden so pobegnili iz egiptovskega suženjstva. Najbolj pomemben obred je seder; to je obed, pri katerem imata določena hrana in pijača poseben pomen. Iz knjige, imenovane Hagada, berejo pripoved o izhodu iz Egipta, potem ko najmlajši otrok obredno vpraša: "Zakaj je ta noč drugačna od drugih noči?" Za praznik hanuka, praznik luči, ki je novembra ali decembra, uporabljajo svečnik z devetimi kraki.

12. ŠTEVILO JUDOV NA SVETU • Koliko pa je sploh danes Judov in kje prebivajo?Računajo, da jih je nekaj čez 13 milijonov, a točnih statistik o njihovem številu v diaspori ni povsod na razpolago. Kljub temu so številke, ki jih navajamo, dokaj verodostojne.Največ jih je v ZDA (5.800.000), takoj zatem sledi Izrael (4.847.000). Daleč za tema dvema državama so Francija (600.000), Rusija (550.000), Ukrajina (400.000), Kanada (360.000), Velika Britanija (300.000), Argentina (250.000), Brazilija (130.000), Južna Afrika (106.000), Avstralija (100.000).Države, ki štejejo manj kot 100.000 Judov med svojo populacijo: Madžarska (80.000), Belorusija (60.000), Nemčija (60.000), Mehika (40.700), Belgija (40.000), Italija (35.000), Uzbekistan (35.000), Venezuela (35.000), Urugvaj (32.500), Azerbajdžan (30.000), Moldova (30.000), Nizozemska (30.000).V Iranu naj bi bilo še zmeraj 25.000 Judov in prav toliko jih šteje Turčija.

13. Na Švedskem in v Švici jih je po 18.000, medtem ko jih je v Gruziji 17.000. Po 15.000 jih je v Kazahstanu, Čilu in Latviji, po 14.000 v Romuniji in Španiji. V Avstriji jih je ostalo le še 10.000. Na Poljskem jih je le še 8.000, na Češkem 6.000. V bivši Jugoslaviji je stanje tako: v ZR Jugoslaviji 2.500, na Hrvaškem 2.000, v Bosni-Hercegovini 600, v Makedoniji manj kot 100; računajo, da je v Sloveniji čez 500 Judov, a od teh je včlanjenih v Judovsko skupnost Slovenije le okoli 150.Med mesti v diaspori, ki štejejo najmočnejše judovske skupnosti, je na prvem mestu New York (1.750.000). Za njim sledijo Miami (535.000), Los Angeles (490.000), Pariz (350.000), Filadelfija in Chicago (250.000), S. Francisco in Boston (ok. 210.000), London in Moskva (200.000), Buenos Aires in Toronto (180.000), Washington (165.000), Kijev (110.000), Montreal in Sankt Peterburg (100.000).

14. VIRI http://www.wikipedija.com http://www.religije.com/judovstvo.htm http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp