1 / 43

MEDNARODNA PRISTOJNOST - GOSPODARSKOPRAVNI POSLI (Izbrane teme)

MEDNARODNA PRISTOJNOST - GOSPODARSKOPRAVNI POSLI (Izbrane teme). Doc. dr. Martina Repas. MEDNARODNA PRISTOJNOST - SPLOŠNO. Mednarodno civilno procesno pravo P ristojnost sodišč v državi, da sodijo v primerih z mednarodnim elementom.

eliot
Download Presentation

MEDNARODNA PRISTOJNOST - GOSPODARSKOPRAVNI POSLI (Izbrane teme)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. MEDNARODNA PRISTOJNOST - GOSPODARSKOPRAVNI POSLI(Izbrane teme) Doc. dr. Martina Repas

  2. MEDNARODNA PRISTOJNOST -SPLOŠNO • Mednarodno civilno procesno pravo • Pristojnost sodišč v državi, da sodijo v primerih z mednarodnim elementom

  3. V sporih z ME slovenska sodišča vedno uporabljajo domače procesne določbe in spor rešujejo v skladu z domačim pravom. Se strinjate? • V nekem sporu bi moralo odločati Okrožno sodišče v Mariboru. Namesto tega je odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Kršitev pravil o MP? • J.N. meni, da so pravila o mednarodni pristojnosti večstranska Se strinjate?

  4. Določanje mednarodne pristojnosti • Forum non conveniens • Predpisi • Ali ima ena država vpliv na določitev pravil o MP v drugi državi – problematika prekomernih pristojnosti • Določene posebnosti glede MP in problemi s tem povezani: • Litispendenca • Atrakcija pristojnosti • Ustalitev pristojnosti • Forum shopping • Torpedo actions (Gasser v MISAT; 116/02, Gat v Luk; 4/03, Primus v Roche)

  5. Pravila o MP so lahko vsebovana v: • Nacionalnih pravnih aktih • Mednarodnih konvencijah • Pravnih aktih ES: • Uredba 44/2001 o sodni pristojnosti in priznanju ter izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah • Uredba 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo • Uredba 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti Evropeizacija MZP… - člen 65 PES - sprejem ukrepov, če je to potrebno za normalno delovanje notranjega trga: liberalna interpretacija / pospeševanje skladnosti pravil – vendar veliko več od tega! - pomen prakse Sodišča ES

  6. Tožnik v tožbi zatrjuje, da ga je zaradi prehudih delovnih obremenitev in izčrpanosti ter neustreznih delovnih pogojev na ladji, ki je last tožene stranke (s sedežem v tujini), zadela možganska kap. Postal je invalid I. kategorije in v Sloveniji trpi duševne bolečine. Nastala mu je premoženjska in nepremoženjska škoda, za katero odgovarja tožena stranka. Sodišče prve stopnje je tako tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da sodišče v Republiki Sloveniji za odločanje o njej ni pristojno. Pritožbo tožeče stranke je nato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in odločitev sodišča prve stopnje potrdilo. Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga njegovo razveljavitev ter razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v obravnavanje in sojenje sodišču prve stopnje. Slovensko sodišče je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom določena z zakonom. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o pristojnosti slovenskega sodišča za določeno vrsto sporov, je to sodišče pristojno za sojenje v takšnih sporih tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb zakona (člen 29 ZPP). V določbi 52. člena ZPP pa je določena posebna krajevna pristojnost slovenskega sodišča za spore zaradi smrti ali hude telesne poškodbe po kraju tožnikovega bivališča. Ker je tožnik utrpel hudo poškodbo na tuji ladji in v tujini, pristojnost sodišča za sojenje pa je v tem primeru določena z zakonom o krajevni pristojnosti po njegovem domicilu, je za sojenje pristojno sodišče po kraju tožnikovega bivališča, torej sodišče prve stopnje. Ima prav?

  7. Zapolnjevanje pravnih praznin • Razmerje med ZMZPP in ZPP • ZMZPP: lex generalis / lex specialis • 29. člen ZPP • Mednarodna pristojnost in krajevna pristojnost • Stične točke • Razlike

  8. VRSTE PRISTOJNOSTI v ZMZPP • Neposredna in posredna pristojnost • Izključna pristojnost (I. odst. 50 člena ZMZPP in primeri v drugih členih) • Izključena pristojnost (II. odst. 50. člena ZMZPP) • Splošna pristojnost (actor sequitur forum rei) – I. odst. 48. člena ZMZPP • Subsidiarna pristojnost (II. odst. 48. člena ZMZPP) • Izbirna pristojnost: (npr. 56. člen ZMZPP glede pogodbenih sporov) • Ali lahko slovensko sodišče določi svojo mednarodno pristojnost tudi na podlagi kriterijev za določitev, predpisanih v drugi državi?

  9. Nadaljevanje • Pristojnost na podlagi vzajemnosti – retorzijska pristojnost (51. člen ZMZPP) • Nujna pristojnost (70. člen ZMZPP) • Prorogirana pristojnost – prorogatio fori (52. člen ZMZPP) • Pristojnost na podlagi tihe privolitve – submissio (53. člen ZMZPP)

  10. MEDNARODNA PRISTOJNOST V BU I • Naslednica BK • Neposredna uporabnost • Dvojni instrument • Splošna pravila interpretacije • Pravilo enake in enotne interpretacije • Pravilno avtonomne interpretacije • Pravilo minimuma nasprotujočih si odločitev

  11. Ko je pred našim sodiščem vložena tožba: • BU I se ne uporabi, ker predmet ne sodi v njen domet • Predmet je v domeni BU I, vendar BU I sama določa, da se v njenem okviru uporabijo nacionalna pravila o MP • Predmet sodi v domeno BU I in se tudi uporabijo njene določbe o določitvi MP

  12. Kdaj uporabiti pravila o MP v BU I? • Oseba A (hrvaški državljan) s stalnim prebivališčem v Splitu je marca 2004 sklenila z osebo B (slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Kranju) kupoprodajno pogodbo, po kateri so bili dobavljeni računalniki, ki pa jih oseba B ni plačala. Po neuspelih pozivih na plačilo kupnine, je zato julija 2005 zoper osebo B vložila tožbo pred sodiščem v Kranju. • Se v danem primeru za določitev mednarodne pristojnosti uporabi ZMZPP ali BU I?

  13. KRITERIJI UPORABE • Samo za razmerja z mednarodnim elementom • Obstoj mednarodnih konvencij ali aktov Skupnosti • Časovni kriterij • Geografski kriterij • Personalni kriterij • Materialni kriterij: tudi ne vse civilne in gospodarske zadeve

  14. Materialni kriterij: Interpretacija civilne in gospodarske zadeve • G. Baten in ga. Kil sta se razvezala maja 1987 pred belgijskim sodiščem. Pred razvezo sta se dogovorila, da ne bosta plačevala preživnine drug za drugega, da pa bo g. Baten mesečno plačeval določen znesek za preživljanje njunega mladoletnega otroka. Ga. Kil in njen mladoletni otrok sta se naselila v občini Steenbergen na Nizozemskem. Ta jima je dodelila podporo v smislu socialne pomoči po njihovi zakonodaji, po kateri velja sistem socialne pomoči za osebe, ki prebivajo na Nizozemskem brez sredstev. Kasneje je občina na podlagi nizozemskega Zakona o splošni pomoči za izplačan znesek zahtevala povračilo od g. Batena. Ker g. Baten ni želel plačati, je vložila tožbo pred nizozemskim sodiščem. Členi iz Zakona o splošni pomoči: 93. člen Stroške pomoči, do zneska preživninske obveznosti po civilnem zakonu, povrne oseba: ki ne živi z družino in ne izpolnjuje ali pa v celoti ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti do zakonca ali mladoletnega otroka…, ki ne izpolnjuje ali pa v celoti ne izpolnjuje preživninske obveznosti po razvezi……………………………………………… 94. člen: Sporazum, s katerim se zakonca dogovorita, da po razvezi ne bosta imela nobene medsebojne preživninske obveznosti ali pa ta bo ta obveznost omejena na določen znesek, ne vpliva na povračilo in prav tako nima nobenega vpliva na določitev zneska, ki je predmet povračila.

  15. …nadaljevanje • Ali se pri opredelitvi zadeve kot CGZ upoštevajo tudi navedbe toženca? • Case C-266/01 – Préservatrice Foncière TIARD Compagnie d’Assurances v Netherland State

  16. PRAVILA O MP V BU I • Bela lista • Črna lista – ne proti tožencem s stalnim prebivališčem v Skupnosti

  17. VRSTE PRISTOJNOSTI • Splošna (člen 2) Toženec je lahko tožen tudi v državi članici EU, kjer nima domicila, vendar zgolj v naslednjih primerih, ki so določeni v členih 5 – 24 BU. • Specialne (členi 5-7) • Mandatorne (zavarovalni, potrošniški in individualni delovni spori; členi 8 - 21) • Izključne (člen 22) • Prorogirana (člen 23) • Tiha privolitev (člen 24)

  18. SPLOŠNA PRISTOJNOST • Domicil toženca • Fizične osebe (člen 59) • Pravne osebe (člen 60) – avtonomna definicija (statutarni sedež ali glavna uprava ali glavna poslovna enota)

  19. SPECIALNE PRISTOJNOSTI • A defendant may be sued in the courts of another Member State… • Forum contractus • Preživninske obveznosti • Forum delicti commissi • Civilne tožbe v kazenskih postopkih • Podružnice, agencije in druge poslovne enote • Trust • Nagrada za rešitev tovora • Atrakcije pristojnosti • Pomorske tožbe

  20. Forum contractus • Člen 5(1) BU: Toženec je lahko tožen: (a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti; (b) za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti: - v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno, - v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene; (c) če se ne uporabi pododstavek (b), potem se uporabi pododstavek (a);

  21. Pomembna elementa: • Zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji • Kraj izpolnitve obveznosti

  22. Zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji • Primer Martin Peters v Zuid Nederlandse Aannemers Vereniging (34/82): tožba gospodarskega združenja proti članu • Primer Arcado v Haviland (9/78): odškodnina zaradi neupravičenega prenehanja distribucijskega razmerja • Primer Jakob Handte (C-26/91): ali se člen 5 (1) BK uporabi tudi v primeru tožb med drugim kupcem blaga in proizvajalcem, ki ni tudi prodajalec, glede napak na blagu…?

  23. Zaključek…? Obstoj prostovoljne obveznosti napram drugi stranki… • Prodajalec kupcu zagotovi, da blago ni obremenjeno s pravico tretje osebe – zadeva v zvezi s pogodbenim razmerjem? • Kaj pa v primeru prenosa pogodbe na drugo osebo? • Kaj, če je spor v zvezi s pogodbo, vendar tožba ni med strankama pogodbe? • Kaj pa obveznost iz pogajanj za sklenitev pogodbe? – primer Tacconi (C-334/00) • Kaj pa spori glede neobstoja pogodbe? – primer Effer v Kantner (38/81) • Kaj pa neupravičena obogatitev?

  24. Kraj izpolnitve obveznosti • Kaj je kraj izpolnitve obveznosti? • V primeru prodaje blaga je kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno. • V primeru opravljanja storitev je kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene. • In v primerih, kjer ne gre za prodajo blaga ali opravljanje storitev?…..

  25. Uporabi se točka a), ki je subsidiarno pravilo o mednarodni pristojnosti v teh primerih Kraj izpolnitve obveznosti – primer De Bloos v Boujer (14/76) – kraj, kjer je treba izpolniti pogodbeno obveznost, na neizpolnitvi katere tožnik opira svoj zahtevek (torej obveznost, ki je predmet spora) • Ali je taka rešitev vedno primerna? – primer Custom Made v Stawa (C-288/92)

  26. Prodaja blaga ali opravljanje storitev • S tem v zvezi gre za uporabo načela pristojnosti sodišča po kraju izpolnitve karakteristične obveznosti, ne glede na to, na katero obveznost se tožbeni zahtevek opira • Kaj je prednost / slabost take rešitve? • Pogodba o prodaji blaga – o opravljanju storitev

  27. Pogodbeno obveznost je treba izpolniti v vseh DČ….. (primer Besix v Wabag; C-265/00) • Kaj pa v primeru, ko je kraj izpolnitve v državi, ki ni članica EU? (Six Constructions v Humbert; 32/88) • Kaj, če je treba blago dostaviti na več krajev v isti DČ? • Odločba Sodišča ES v zadevi Color Drack (C-386/05) • Za vse tožbe je pristojno sodišče, kjer je kraj glavne dostave. Ta se določi glede na ekonomska merila. • Če kraja glavne dostave ni mogoče ugotoviti… - tožnik lahko toži toženca pred sodiščem kraja dostave po lastni izbiri • Stranki v pogodbi kraja izpolnitve nista določili…

  28. Producentska odgovornost - ali sodi pod člen 5 (1) BU I ? • Člen 5 (3) BU I: zadeva v zvezi z delikti ali kvazidelikti: vse tožbe, s katerimi se vzpostavlja odgovornost in niso povezane s pogodbo v smislu 5 (1) BU I.

  29. Izključna pristojnost • Ne glede na domicil toženca • Posledice izključne pristojnosti • Pet izključnih pristojnosti: • Stvarne pravice na nepremičninah in najem nepremičnin • Veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje pravnih oseb ter veljavnost odločitev njihovih organov • Veljavnost vpisov v javno knjigo • Registrirane pravice industrijske lastnine glede njihove veljavnosti • Izvršitev sodnih odločb

  30. Spori v zvezi z nepremičninami • Pravice in rem na nepremičnem premoženju • Najem nepremičnega premoženja

  31. Primer • Oseba A s stalnim prebivališčem v Sloveniji je prodala osebi B s stalnim prebivališčem v Italiji hišo in del zemlje, ki se je nahajalo v Sloveniji. Isti dan je kupec plačal 10% dogovorjene cene, po dogovoru pa je bilo treba preostali del kupnine plačati najkasneje v štirih mesecih po sklenitvi pogodbe. Ker se to ni zgodilo, je prodajalec od kupca v skladu s pogodbo zahteval odškodnino. • Ali zadeva sodi pod izključno pristojnost v členu 22(1) BU?

  32. Dne 15. marca 2004 je g. Rottwinkel s stalnim prebivališčem v Nemčiji dal g. Roslerju, prav tako s stalnim prebivališčem v Nemčiji, v najem počitniško vilo, ki se nahaja v Firencah (Italija). Najemnina je bila dogovorjena in določena za štiri osebe.V skladu s pogodbo je bilo prepovedano, da bi v hiši prenočili tudi gostje najemnikov. Izdatki za vodo, plin, elektriko se računajo glede na količino porabe, plačati pa je treba tudi dodatne stroške čiščenja po koncu najema. Stranki sta se nadalje dogovorili, da se bo uporabilo italijansko pravo in da je München (Nemčija) kraj izpolnitve pogodbe. G. Rottwinkel je prav tako preživel počitnice v tej isti počitniški hiši in v istem času kot najemnik. Tožil je g. Roslerja pred sodiščem v Münchnu zaradi škode, ki jo je povzročil v vili (poškodovan televizor, preproga…) in za plačilo neplačanih stroškov vode, plina in elektrike. Zatrjeval je, da g. Rosler ves čas trajanja počitnic prenočil več kot štiri osebe, zaradi česar so bili smetnjaki prepolni, kar je povzročalo neznosen smrad. Obenem je povzročal tudi veliko hrupa. Po besedah g. Rottwinkel-ja je bil počitek njegove družine moten. Zato je zahteval tudi odškodnino za izgubo počitniškega ugodja, vse pa utemeljil na podlagi kršitve najema, ter obenem zahteval še povračilo potnih stroškov. a) Ali je v danem primeru utemeljena pristojnost nemškega sodišča? b) Ali pod izključno pristojnostjo sodijo tudi stroški za plin, vodo, elektriko, povračilo potnih stroškov ter izguba počitniškega ugodja?

  33. Člen 22 (1) BUI • Izključno pristojna so naslednja sodišča, in to ne glede na stalno prebivališče: “1. v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina. Vendar pa so v postopkih, predmet katerih je najem/zakup nepremičnine za začasno zasebno uporabo za največ šest zaporednih mesecev, pristojna tudi sodišča držav članic, v katerih ima toženec stalno prebivališče, pod pogojem, da je najemnik/zakupnik fizična oseba in da imata najemodajalec/zakupodajalec in najemnik/zakupnik stalno prebivališče v isti državi članici”

  34. Pravice intelektualne lastnine in MP • V postopkih, ki so v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, so pristojna sodišča države članice, v kateri je bila vložena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Skupnosti ali mednarodne konvencije šteje za izvedeno. • Druge podobne pravice? • Avtorske pravice?

  35. Spor glede imetništva patenta – primer Duijnstee v Goderbauer (288/82) • Izključna pristojnost? • Spori glede kršitev PIL? • Pogodbeni spori, katerih predmet so PIL?

  36. MP NA PODLAGI TIHE PRIVOLITVE • Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek. To pravilo pa ne velja, če se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti ali če je v skladu s členom 22 izključno pristojno drugo sodišče. • Ali se lahko uporabi ta določba, če sta se stranki dogovorili za pristojnost drugega sodišča? • Ali se lahko uporabi ta določba, če toženec ni zgolj ugovarjal pristojnosti, ampak se je spustil tudi v odgovor na materialna vprašanja? • Primer Elefanten Schuh v Jacqmain (150/80)

  37. MANDATORNE PRISTOJNOSTI • Za: • Zavarovalce, zavarovance in upravičence • Potrošnike • Delavce • Določene zaradi varstva šibkejših strank • Nad to pristojnostjo je le izključna pristojnost in pristojnost na podlagi tihe privolitve • Neupoštevanje pomeni razlog za zavrnitev priznanja odločbe (razen za delavce!) • Šibkejša stranka ima izbiro, močnejša lahko vloži tožbo zgolj v državi članici, kjer ima šibkejša stranka domicil • Odstop od teh pristojnosti je mogoč le ob izpolnjevanju posebnih pogojev, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi formalni pogoji iz člena 23 (prorogatio fori)

  38. MP V POTROŠNIŠKIH SPORIH • Pogoj 1: • Kupec je potrošnik • Prodajalec ni trgovec? • Kako postopati v primeru mešanih pogodb (Bay WA v Gruber; C-464/01) • Ali mora biti potrošnik tudi stranka postopka (Shearson Lehmann Hutton v TVB; C-89/91) • Tožbo vloži potrošniška organizacija za račun potrošnika (Henkel; C-167/00) • Pogoj 2: • Pogodba o prodaji blaga na obroke ali • Pogodba o posojilu z obročnim odplačevanjem ali oblika posojila za financiranje prodaje blaga ali • Drugi primeri, če je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v DČ, v kateri ima potrošnik domicil, ali če na kakršenkoli način usmerja to dejavnost v DČ ali več držav, vključno s to DČ, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti • Primer Gabriel v Schlank&Schlick (C-96/00) • Primer Engler v Janus Versand (C-27/02)

  39. Ga. Š (hrvaška državljanka z domicilom v Sloveniji) je avgusta 2008 v neki trgovini na Siciliji, kamor se je odpravila na počitnice, kupila uro za svojega moža. Ko se je vrnila v SLO, je ugotovila, da ura ne deluje. Poklicala je prodajalca, ki je vztrajal, da za napako ne odgovarja in da je ura normalno delovala v času, ko ji je bila izročena. Ker je ura stala pravo malo premoženje, je v sredini oktobra 2008 zoper prodajalca vložila tožbo pred SLO sodiščem. • Ali je slovensko sodišče pristojno odločati o sporu?

  40. Shema pristojnosti v potrošniških sporih • Toženec se spusti v postopek, ne da bi ugovarjal pristojnosti – mandatorna pravila se ne uporabijo • Toženec nima domicila v Skupnosti – nacionalna pravila o MP • Toženec – dobavitelj nima domicila v Skupnosti, ima pa tam podružnico, poslovno enoto ali agencijo in spor izvira iz poslovanja teh - BU • Potrošnik lahko vloži tožbo: • V državi svojega domicila; • V državi dobaviteljevega domicila; • V državi, kjer ima dobavitelj poslovno enoto • Dobavitelj lahko vloži tožbo le pred sodiščem v državi potrošnikovega domicila

  41. PROROGATIO FORI • Kakšen položaj ima v hierarhiji pravil o pristojnosti? • Nima vpliva na pravila o izključni pristojnosti in na tiho privolitev – primer Elefanten (150/80) • Ni razlog za zavrnitev priznanja • Prorogirana pristojnost je izključna, razen če se stranke ne dogovorijo drugače. Interpretacija?

  42. POGOJI ZA VELJAVNOST SPORAZUMA • Vsaj ena stranka sporazuma mora imeti domicil v Skupnosti • V katerem trenutku mora biti ta pogoj izpolnjen? • Formalni vidik sporazuma: Dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen: • v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki; ali • v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama; ali • v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini in redno upoštevani s strani strank pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge.

  43. Ali je veljaven sporazum o izbiri sodišča? • Stranke izberejo pristojnost sodišč dveh držav članic – primer Meeth v Glacetal Sarl (23/78) • Iz člena 23 BU: ‘’Če so se stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice, je pristojno to sodišče oz. so pristojna sodišča te države članice. Ta pristojnost je izključna, razen če se stranke niso dogovorile drugače.’’ • Stranke geografsko ne določijo pristojnega sodišča • Pristojno je sodišče, kjer ima prevoznik svoje mesto poslovanja • Ali je tak sporazum o izbiri pristojnosti veljaven?

More Related