1 / 13

MO@E LI DR@AVAVA DA NI BANKROTIRA ? Prva sesija:

MO@E LI DR@AVAVA DA NI BANKROTIRA ? Prva sesija: Do koga stopanstvoto }e mo`e da go izdr`i pritisokot? m-r Den Don~ev FIOOM Konferencija Skopje 5 Maj 2010. Sodr`ina Mo`e li dr`avava da ni bankrotira? Predizvicite za privatniot sektor Fiskalnata politika i privatniot sektor

erasto
Download Presentation

MO@E LI DR@AVAVA DA NI BANKROTIRA ? Prva sesija:

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. MO@E LI DR@AVAVA DA NI BANKROTIRA? Prva sesija: Do koga stopanstvoto }e mo`e da go izdr`i pritisokot? m-r Den Don~ev FIOOM Konferencija Skopje 5 Maj 2010

  2. Sodr`ina Mo`e li dr`avava da ni bankrotira? Predizvicite za privatniot sektor Fiskalnata politika i privatniot sektor Kolku dol`i dr`avniot sektor kon privatniot sektor Nadvore{noto zadol`uvawe na privatniot sektor Kreditirawe i kamatnite stapki Anti-kriznite merki na Vladata   Izlez od recesija, vlez vo depresija?   Kako mo`e da se prekine toneweto na privatniot sektor

  3. Mo`e li dr`avava da ni bankrotira? Dr`aven sektor i privaten sektor Dr`aven sektor Posleden bankrotira Kontrolira dano~na politika Kontrolira pari~na masa Sposoben da go “zagu{i’ privatniot sektor Privaten sektor Pod silna kontrola od dr`avniot sektor Visoko nadvore{no devizno zadol`uvawe Bez mehanizmi da si gi naplati pobaruvawata od dr`avata “Zagu{en’ od Dr`avniot sektor Visoko dano~no opteretuvawe Po definicija prv bankrotira

  4. Fisklnata politika i privatniot sektor “Nacija koja se obiduva da postigne prosperitet preku odano~uvawe li~i na ~ovek koj{to stoi vo kofa i se trudi da se podigne sebesi so ra~kata.” Vinston ^er~il

  5. Kolku dol`i dr`avniot sektor kon privatniot sektor? Privatnite firmi od Republika Makedonija se poglasno se bunat deka Dr`avata ne im gi pla}a dostasanite pobaruvawa Kolku se dol`i? Vicepremierot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski -“precizna brojka ne postoi”. Vo eden mig, prestavnik od Vladata spomna nekoja cifra od 100 milioni evra, pa posle be{e spomnato nekakva si cifra od 200 milioni evra. Nabrzo potoa i dvete cifri bea negirani od strana na Ministerot za finansii Zoran Stavreski Vladata objavuva oglas preku kojgi povikuva site firmi vo Republika Makedonija koi imaat dostasani, a nenaplateni pobaruvawa od site dr`avni institucii - ministerstva, sekretarijati, fondovi, agencii, biroa, javni pretprijatija, akcionerski dru{tva so dominantna dr`avna sopstvenost, JZU, kako i drugite javni ustanovi, slu`bi i organi vo sostav na dr`avnite institucii - da gi prijavat ovie dostasani, a nenaplateni pobaruvawa od dr`avnite institucii vo Generalniot sekretarijat na Vladata.

  6. Nadvore{noto zadol`uvawe na privatniot sektor BRUTO NADVORE[EN PRIVATEN DOLG VO PERIOD 2006 DO 2009 (vo milioni evra - Izvor: NBRM)

  7. Kreditirawe i kamatnite stapki Osnovnata cel na monetarnata politika na NBRM e odr`uvawe na stabilen kurs na denarot. Denarot be{e pod ogromen pritisok vo poslednite dve godini poradi zgolemeniot deficit na tekovnata smetka Zgolemuvaweto na ovoj deficit vo poslednite tri godini vo najgolema merka e rezultat na ekpsanzivnata fiskalna politika Seto ovaa rezultira{e vo alarmanten pad na deviznite rezervi od preku 600 milioni evra i nu`nost od izdavawe na evro obvrznici vo juni 2009 od 180 milioni evra so kamatna stapka od 10 posto Nastanatite uslovi diktiraa avtomatski prezemawa na merki koi ja namalija likvidnosta vo stopanstvoto (zgolemuvawe na zadol`itelnite rezervi na komercijalnite banki, izdavawe na blagajni~ki zapisi, op{to namaluvawe na pari~nata masa i.t.n.) Vkupnata pari~na masa (M2) se namali za 5,5 % vo 2009, {to pak direktno rezultira{e vo zgolemuvawe na referentnata kamatna stapka na NBM na re~isi deset procenti.

  8. “Anti-kriznite” merki na Vladata Antikriznite merki na Vladata koi bea doneseni vo nekolku navrati vo izminatite osumnaeset meseci, vo su{tina nitu se antikrizni nitu pak mo`at da bidat korisni za segmentite od privatniot sektor koi momentlno se nao|at vo vistinska kriza. Najgolem del od predlo`enite antikrizni merki se povr{inski {minki koi nema da bidat od nikakva realna pomo{ za firmite i segmentite od privatniot sektor koi se nao|at vo vistinska kriza.

  9. Izlez od recesija, vlez vo depresija? BDP = POT + INV + DR@ + IZV - UVZ Posledniot del od ravenkata (IZV - UVZ) e vsu{nost tekovnata smetka na dr`avata.

  10. Izlez od recesija, vlez vo depresija? Vkupniot izvoz opadnal za 70 milioni evra i vo ovoj slu~aj imal negativno vlijanie vrz stapkata na rast na BDP vo ~etvrtiot kvartal od 2009, sporedeno so BDP vo ~etvrtiot kvartal od 2008. Vkupniot uvoz se namalil za 123 milioni evra i vo ovoj slu~aj imal pozitivno vlijanie vrz stapkata na raste` na BDP vo ~etvrtiot kvartal od 2009 sporedeno so BDP vo ~etvrtiot kvartal od 2008. Vkupnite isplateni kamati i dividendi se namalile za 75 milioni evra i imale pozitivno vlijanie vrz stapkata na raste` na BDP vo ~etvrtiot kvartal od 2009 sporedeno so BDP vo ~etvrtiot kvartal od 2008. Vkupnite devizni doznaki se zgolemile za 133 milioni evra i imale pozitivno vlijanie vrz stapkata na raste` na BDP vo ~etvrtiot kvartal 2009 sporedeno so ~etvrtiot kvartal od 2008.

  11. Izlez od recesija, vlez vo depresija? Sevkupniot efekt od dvi`ewata vo tekovnata smetka vo ~etvrtiot kvartal vo 2009 sporedeno so ~etvrtiot kvartal 2008, e zgolemuvawe na BDP od 261 milioni evra vo ~etvrtiot kvartal od 2009. Sprema Dr`avniot zavod za statistika, vkupniot BDP na Makedonija vo poslednoto trimese~ie od 2009 iznesuva{e 108 772 milioni denari, {to e pribli`no 1 760 milioni evra. Zna~i pozitivnite dvi`ewa vo tekovnata smetka pridonele da se postigne rast na BDP od celi 14 otsto vo ~etvrtiot kvartal od 2009 vo sporedba so istiot kvartal od 2008. Oicijalnata stapka na raste` na BDP za ~etvrtiot kvartal od 2009, sprema Dr`avniot zavod za statistika, iznesuva samo 1,2 otsto Ova nedvosmilsleno zna~i deka doma{nite bran{i od stopanstvoto imaat do`iveano katastrofalen pad vo ekonomskata aktivnost od okolu 13 otsto vo poslednite tri meseci od 2009 godina Ovaa poka`uva deka doma{nite proizvoditeli se soo~eni so se podlaboka kriza O~igledno e deka odredeni segmenti od doma{noto stopanstvo vleguvat vo depresija

  12. Izlez od recesija, vlez vo depresija? Ekonomskite dvi`ewa vo prviot kvartal Izvor: Stopanska komora na Makedonija 3 Maj 2010 Pad na industrisko proizvodsvo od 9,4% vo 2010 sprema 2009 Pad na industrisko proizvodstvo od 6,7% vo 2009 sprema 2008 Vo mart 2010, zalihite na gotovi proizvodi se zgolemeni sporedeno so prethodniot mesec - proda`bata se namaluva

  13. Kako mo`e da se prekine toneweto na privatniot sektor? Antikriznite merki na Vladata treba da bidat naso~eni tokmu kon tie segmenti od privatniot sektor koi se nao|at vo kriza. Sto~arite i mlekoproizvoditelite, zemjodelcite, tekstilnata industrija i metaloprerabotuva~kata industrija se me|u najpogodenite. Imperetivno e da se donese dobro osmislen paket na merki, so realna infuzija na gotovina, tamu kaj {to e potrebna, so cel da se ovozmo`i pre`ivuvawe na ovie zna~ajni segmenti na makedonskata ekonomija kako i nivnoto postepeno zazdravuvawe. Realno namaluvawe na sevkupnite danoci so koi privatniot sektor e optereten e od krucijalna va`nost. Implementacijata na dvete gorespomnati merki realno }e stvori uslovi za NBRM zna~itelno da ja olesni monetarnata politika. Ovaa bi zna~elo zgolemuvawe na denarskata likvidnost, olesnuvawe na politikata za kreditirawe na komercijalnite banki kako i zna~ajno namaluvawe na kamatnite stapki.

More Related