Logistika v sistemu nacionalne varnosti

1. Logistika v sistemu nacionalne varnosti izr. prof. dr. Iztok Podbregar

2. LOGISTIKA V SISTEMU NACIONALNE VARNOSTI • Dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem finančnih sredstev, infrastrukture, kadrovskih virov…, ki so potrebni za zagotavljanje sistema nacionalne varnosti in doseganje njenih ciljev.

3. Sistem nacionalne varnosti povezujemo z: • Kriznim upravljanjem (Crisis Management) • Katastrofnim upravljanjem (Disaster Management) • Upravljanjem s tveganji (Risk Management)

4. Krize • velik časovni pritisk • negotove okoliščine • zahteva se hitro odločanje pristojnih posameznikov, organov in ustanov, • sprejemanje in izvajanje odločitev v krizni situaciji zahtevata drugačne institucionalne poti in povezave, kot so običajne ali predpisane za normalne, nekrizne razmere • zahteva se aktiviranje vnaprej načrtovanih mehanizmov kriznega upravljanja

5. Cikel kriznega upravljanja

6. Krizno načrtovanje

7. Krizno načrtovanje • na strateški in operativni ravni • najbolj poudarjeno področje razvoja sistema kriznega upravljanja • le primerno razviti in oblikovani mehanizmi za krizno načrtovanje prispevajo k dejansko učinkovitemu kriznemu odzivanju v kasnejši fazi

8. napake pri kriznem načrtovanju napačno reagiranje večji obseg in jakost (glede na intenzivnost škodljivega delovanja) krize nastanek drugih kriz

9. Krizno reševanje kompleksnih kriz • vključenih več organizacij v reševanje in načrtovanje • znotrajorganizacijski pretok informacij • medorganizacijski pretok informacij • zagotoviti komuniciranje z najverjetnejšimi glavnimi organizacijami, ki bodo vključene v odzivanje na nesrečo

10. Medorganizacijsko načrtovanje = horizontalni vidik kriznega načrtovanja = integrirano načrtovanje = skupno večagencijsko načrtovanje = združeno načrtovanje = celovito načrtovanje = lego pristop h kriznemu načrtovanju, ki temelji na razvoju takih kompetenc, ki jih lahko kombiniramo glede na situacijske zahteve posamezne krize

11. Pristojnosti v krizi • nadgradnja pristojnosti v nekriznem obdobju • ključni (vladni in nevladni) akterji kriznega upravljanja: • vstopiti v stik še preden izbruhne kriza • izmenjava informacij • koordinacija načrtovanja • gradnja zaupanja in partnerstva

12. Krizni načrti • izdelajo državne in nedržavne organizacije • fleksibilnost načrtovanja (hitra spremenljivost načrta glede na spremenjene okoliščine)

13. Načela kriznega načrtovanja • integrirano in ne preveč fragmentirano krizno načrtovanje (vključeni morajo biti vsi relevantni akterji iz skupnosti, saj kriza prizadene več razsežnosti družbenega življenja) • koordinacija in ne centralizirano vodenje in poveljevanje

14. Načela kriznega načrtovanja • osredotočenost na splošna načela kriznega delovanja in ne na podrobnosti (ne moremo načrtovati vsega, kriza verjetno ne bo potekala po podrobnostih, ki smo jih predvideli) • Obseg načrtovanja: • izdelava dokumenta • medorganizacijska izmenjava informacij • oblikovanje medorganizacijskih formalnih in neformalnih vezi • preverjanje koncepta načrta na vajah, simulacijah • dopolnjevanje načrta itn.

15. Uspešno načrtovanje kriznega upravljanja • preseči negotovosti spreminjajočega varnostnega okolja • preseči nepričakovanost kot lastnost mnogih potencialnih kriz

16. Tehnike za ravnanje z negotovostmi SPLOŠNA TEHNIKA • načrtovanje na osnovi domnev • daleč v prihodnost (pravočasno reagiranje na možno krizno situacijo) • učinki političnega, gospodarskega in varnostnega okolja na ključne nacionalne interese • za vsako od potencialnih kriznih situacij identificiramo: • več alternativnih priložnosti, ki jih lahko izkoristimo, • več problemov, katerim se lahko izognemo

17. DRUGE TEHNIKE • bolj regionalne • upoštevani določeni vidiki, ki so značilni za posamezno regijo sveta

18. Načrtovanje • Oblikovana standardizirana pravila in procedure • V obliki priročnika ali načrta • Nacionalni priročnik za krizni management • Priročnik za krizni management posameznega ministrstva • Itd.

19. Obseg priročnika • spisek možnih kriz, • značilnosti teh kriz, • nacionalne in mednarodne posledice • splošni načrti za njihovo preprečitev ali za reagiranje • opis splošnih aktivnosti organizacije na področju kriznih priprav;

20. Obseg priročnika • diagram poteka organizacijskega in medorganizacijskega usklajevanja ter odločanja v primeru kriz; • opis vseh izvršilnih organizacij, ki so vpletene v preprečevanje krize ali krizno reagiranje; • minimalno operativno jedro organizacije kriznega upravljanja;

21. Obseg priročnika • obširen in aktualiziran spisek oseb za obveščanje in vpoklic; • povzetek obstoječe krizne zakonodaje; • načrt kriznih komunikacij; • načrt odnosov z javnostmi.

22. Zveza NATO • Priročnik o Natovem sistemu kriznega odzivanja (NCRSM) • zgoščena predstavitev elementov Natovega sistema kriznega odzivanja (NCRS) • podroben opis postopkov za njihovo uporabo ob krizi • osnova zaveznicam pri oblikovanju vzporednih nacionalnih sistemov

23. Državni načrti zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih ali drugih nesrečah(Slovenija) • državni načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi • državni načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi • državni načrt zaščite in reševanja ob nesrečah na morju • državni načrt zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih v RS • državni načrt zaščite in reševanja ob potresu • državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah • državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči • državni načrt zaščite in reševanja ob letalski nesreči • državni načrt zaščite in reševanja ob železniški nesreči

24. Načrt zaščite in reševanja • razčlenjena zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih ali drugih nesrečah • za vsako vrsto nesreče posebej • temelji na: • oceni ogroženosti • predlogih za zaščito, reševanje in pomoč, ki izhajajo iz ocene ogroženosti • razpoložljivih silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč

26. Ravni nosilcev načrtovanja • obratna raven: gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije; • lokalna raven:občine; • regionalna raven:izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje; • državna raven:Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi;

27. Vsebina načrtov • nesreča, za katero je izdelan načrt: • ogroženost Slovenije • možne oblike nesreče • možni vzroki za nastanek nesreče • možne posledice nesreče • verjetnost nastanka verižne nesreče

28. Vsebina načrtov • obseg načrtovanja: • temeljne ravni načrtovanja • temeljna načela reševanja (načelo pravice do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, načelo pomoči, načelo javnosti, načelo preventive, načelo odgovornosti, načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev, načelo zakonitosti, načelo varstva reševalcev in drugega osebja)

29. Vsebina načrtov • koncept zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah, za katero je izdelan načrt: • temeljne podmene • zamisel izvedbe zaščite in reševanja • uporaba načrta (kdaj se načrt aktivira, kdo sprejme odločitev o uporabi državnega načrta)

30. Vsebina načrtov • sile, sredstva in viri za izvajanje načrta: • pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog iz državne pristojnosti • materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta • predvidena finančna sredstva za izvajanje načrta

31. Vsebina načrtov • opazovanje, obveščanje in alarmiranje: • opazovanje in obveščanje • obveščanje širše javnosti • obveščanje drugih držav in mednarodnih organizacij • alarmiranje

32. Vsebina načrtov • aktiviranje sil in sredstev: • aktiviranje ustreznih sil za zaščito in reševanje (civilnih, državnih…) • zagotavljanje pomoči v materialnih in finančnih sredstvih • mednarodno sodelovanje v obmejnem območju

33. Vsebina načrtov • upravljanje in vodenje: • organi in njihove naloge • operativno vodenje • organizacija zvez • ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči • osebna in vzajemna zaščita

34. Dodatki in priloge k načrtu • načrti dejavnosti izvajalcev načrtov zaščite in reševanja • zbirke podatkov, potrebnih za izvajanje načrta • program usposabljanja, urjenja in vaj • navodilo za vzdrževanje in razdelitev načrta zaščite in reševanja

35. Težave v fazi načrtovanja kriznega upravljanja • načrti ne ustrezajo povsem poteku krize, vrsti krize, kraju krize ipd., zaradi: • težnje po oblikovanju načrtov kriznega upravljanja na podlagi popolnih analogij s prejšnjimi krizami • natančnih operativni načrti namesto splošnejših • preveč časa namenjenega razvoju načrtov

36. Težave v fazi načrtovanja kriznega upravljanja • omejen interes politikov in visokih uradnikov za krizno načrtovanje (krize ne morejo zgoditi pri nas, dogajajo se samo drugim) in • pomanjkanje časa za načrtovanje dogodkov, ki bi se lahko zgodili

37. Težave v fazi načrtovanja kriznega upravljanja • pogostost uspešnih vaj kriznega upravljanja (bistvo izvajanja vaj je odkrivanje vrzeli, napak, zmot in drugih težav, kar je predpostavka za učenje na podlagi poskusov in napak) • nekritično prevzemanje tujih modelov in rešitev, ki niso primerne ali niso ustrezno prilagojene domačim razmeram oziroma okolju

38. Krizno odločanje

39. Proces odločanja je • intelektualna dejavnost vedenja, kaj je v dani situaciji najboljša možnost • naloga, ker zahteva konsenz več interesnih skupin • managerska naloga, saj je sprejete odločitve potrebno uresničiti • identifikacija možnih kriznih rešitev in izbira ene izmed njih • ‘odločitev 0’ - ni ukrepanja, prav tako izbira ene izmed reakcijskih možnosti

40. Faze kriznega odločanja • predodločitvena faza (zbiranje informacij) • formulacijska faza (ocenjevanje in izbira možnosti rešitve problema) • uresničevalna faza

41. Posebnosti odločanja v kriznih razmerah • hudo pomanjkanje časa • preveč ali premalo informacij • gre za situacije, kjer so ogrožene varnost, vrednote, interesi • gre za situacije velike negotovosti, kjer se lahko predvidi razpon potencialnih rezultatov, njihovih verjetnosti pa ni mogoče določiti. • potreba po takojšnjem nerutinskem odločanju in ukrepanju • stres za odločevalce

42. Posebnosti odločanja v kriznih razmerah • zahtevne odločitve • krizna situacija ponavadi zoži možne alternative za njeno rešitev • določena krizna odločitev kot edina možna izbira • v krizah naj bi odločali tisti, ki tudi sicer odločajo v nekriznih razmerah • sodobne kompleksne krize  več odločevalcev iz več organizacij  nujnost koordiniranega sprejemanja in izvajanja odločitev

43. Ravni koordinacije (vertikalna in horizontalna usklajenost) • strateška raven (politična), ki sprejema ključne odločitve; • operativna raven, ki prejema odločitve od strateške ravni ter jih posreduje naprej; ta raven sprejema zelo malo odločitev; • taktična raven (terenska), ki prejema odločitve od operativne ravni in jih tudi dejansko izvršuje na terenu; ta raven (skoraj) ne sprejema odločitev.

44. Odločanje v procesu kriznega • centralizirano; en organ, ki usmerja vedenje posameznih organizacij in uravnava vzajemno sodelovanje; • decentralizirano; organi (ministrstva, sektorji) so avtonomni pri določanju glede svojega sodelovanja v procesu; • hibridno; usklajevanje med organi

45. Organi odločanja • Vlada • Ministrstva • Krizni štabi, centri • Svet za nacionalno varnost (SNAV) Sekretariat SNAV (SSNAV) in Medresorska delovna skupina za boj proti nadnacionalnim grožnjam (MDS) • NATO: nacionalni krizni centri ministrski krizni centri

46. Organi odločanja • Ministrstvo za obrambo  Nacionalni center za krizno upravljanje za zagotavljanje prostorskih, tehničnih, informacijskih in telekomunikacijskih pogojev za delo Vlade Republike Slovenije

47. Organi odločanja • Razmerja med njimi je potrebno opredeliti zelo natančno. • Število članov mora biti omejeno na absolutni minimum. • Prisotna samo tista ministrstva, ki so neposredno vpletena v krizo in njene posledice, v vsakem primeru pa tudi vodja nacionalnega kriznega centra in vodja informacijskega centra za obveščanje javnosti.

48. Težave v fazi kriznega odločanja (največ težav je medorganizacijske narave) • Interesi akterjev ? • različne medorganizacijske kulture • različno razumevanje procesa koordiniranja • izguba samostojnosti organov pri medsebojnem sodelovanju

49. Težave v fazi kriznega odločanja (največ težav je medorganizacijske narave) • različne zaznave ustreznega varnostnega okolja • različni akterji - različne zaznave ogrožajočega pojava • prepričanja, da je vsaka odločitev rezultat racionalno preračunane izbire, vendar pa v kriznih razmerah ni dovolj informacij in tudi časa za razmislek)

50. Vaja Na Slovenijo je predviden padec kometa iz vesolja, v roku 3 dni, njegovo jedro ima premer 10 m, po grobih ocenah pa tehta okoli 20 ton. Središče padca bo Piranski zaliv. Komet je radioaktiven, padec pa naj bi povzročil tudi potres, udarni val – valov višine 10 m, poplave… Postavite se v vlogo poveljnikov civilne zaščite in reševanja na območju primorske regije in izdelajte priročnik kriznega upravljanja za opisano situacijo. Na vajah izdelajte le skupni koncept, ki ga kasneje v seminarski individualno razdelajte po posameznih poglavjih priročnika (en študent - eno poglavje).