1 / 20

OBREMENJENOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV

OBREMENJENOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV. Janko Kersnik, Mesti Tanja, Poldrugovac Mircha, Strauch Ana. Opredelitev pojma OBREMENJENOSTI V ZDRAVSTVU. Obremenjenost v ožjem smislu Predvsem domena psihologije Obremenjenost v širšem smislu Predvsem domena ekonomije.

nolan-house
Download Presentation

OBREMENJENOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. OBREMENJENOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Janko Kersnik, Mesti Tanja, Poldrugovac Mircha, Strauch Ana

  2. Opredelitev pojma OBREMENJENOSTI V ZDRAVSTVU • Obremenjenost v ožjem smislu • Predvsem domena psihologije • Obremenjenost v širšem smislu • Predvsem domena ekonomije

  3. Delovne obremenitve v ožjem smislu • Potrebe kadrovskega načrtovanja • Primer medicinskih sester – 3 poglavitni pristopi: • Profil pacienta • Kritični kazalci oskrbe • Dokumentacija negovalnih aktivnostih

  4. Delovne obremenitve v ožjem smislu Najbolj uporabljeni sistemi: • PRN (Project Research in Nursing) • MEDICUS • GRASP (Grace-Reynolds Application and Study of PETO)

  5. Delovne obremenitve v ožjem smislu • Stanje v Sloveniji • Sistem merjenja delovnih obremenitev na nacionalnem nivoju se ne uporablja • Število zaposlenih v zdravstvu je posledica: • Splošnega in Področnega dogovora • Standardov Zelene knjige

  6. Delovne obremenitve v širšem smislu • Sindromizgorevanja (če so obremenitve prevelike): • Otopelost • Čustvena praznost • Odtujenost

  7. Delovne obremenitve v širšem smislu Stresorji ali faktorji obremenitve: • Obremenitve iz okolja • Npr. tehnološke spremembe • Organizacijske obremenitve • Npr. Delovne obremenitve v ožjem smislu • Individualne obremenitve • Npr. Odnos do dela

  8. Delovne obremenitve v širšem smislu Stanje v Sloveniji • Občasno ugotavljanje stanja s presečnimi študijami • čedalje več delodajalcev redno ugotavlja zadovoljstvo zaposlenih

  9. Namen seminarske naloge • V seminarski nalogi želimo opredeliti problematiko merjenja obremenjenosti zdravstvenih delavcev ter predlagati nekatere kazalce, ki bi lahko bili uporabljeni v ta namen. • Predlagani kazalci ne predstavljajo poskusa oblikovanja celostnega sistema za merjenje obremenjenosti na delovnem mestu. • Postavili smo tudi merila s katerimi smo oblikovali izhodišče za ocenjevanje obremenjenosti. • Navedenim dimenzijam smo dodali tudi standard, ki predstavlja pričakovano raven doseganja meril.

  10. ORGANIZACIJSKE OBREMENITVE Najpogostejši povzročitelji stresa : Med medicinskimi sestrami: Med zdravniki: • prevelika količina dela, • pomanjkanje časa, • slaba podpora s strani vodstva, • kadrovsko pomanjkanje, • nevarnost okužb, • nasilni bolniki, • razvoj kariere, • umirajoči bolniki. • dolg delavnik, • umirajoči bolniki, smrt bolnikov, • konflikti z zdravstvenim osebjem, • pričakovanja bolnikov.

  11. Organizacijske spremembe Organizacijske spremembe obsegajo; • Upoštevanje zmožnosti bolnišnic glede na kapacitete in kadrovsko zasedbo, • Razmejitev del in nalog zdravstvenih delavcev, • Izboljšanje komunikacije v zdravstvenem timu, • Možnosti napredovanja in izobraževanja, • Timska organizacija dela, • Multidisciplinarna obravnava bolnikov.

  12. Število zaposlenega zdravstvenega osebja Ugotovljeno je bilo, da če ima medicinska sestra v intenzivni enotiveč kot dva bolnika, se poslabšajo rezultati zdravljenja; • večja pojavnost pljučnic, infekcij, reintubacij • višja smrtnost K: Razmerje medicinskih sester glede na bolnika v intenzivni enoti. M: Ena medicinska sestra na največ dva bolnika v enoti intenzivne terapije. S: V 90% ena medicinska sestra na največ dva bolnika v enoti intenzivne terapije. 

  13. Delovno okolje Vplivi delovnega okolja lahko povzroča psihične in fizične stresorje na zdravstvene delavce, bolnike in njihove svojce. Delo medicinskih sester pogosto spremljajo mišično-skeletne poškodbe. K: Največja dovoljena masa bremena v kg, glede na spol in starost delavca. M: Starost nad 19 do 45 let, moški spol-največja dovoljena masa bremena- 55 kg.      Starost nad 19 do 45 let, ženski spol- največja dovoljena masa bremena- 30 kg. S: V 99% se upošteva omejitve premeščanj bremen. 

  14. Zadovoljstvo z delom - JDI (Job descriptive index); - MSQ (Minnesota satisfaction questionnaire)

  15. Organizacijska struktura Organizacijska klima Organizacijska kultura

  16. Primerjava delovne klime med Splošno bolnišnico Brežice in povprečjem v slovenskih bolnišnicah po kategorijah v letu 2006

  17. Integrativni model delovnih pogojev zdravstvene oskrbe na organizacijsko klimo

  18. Stališča petih poklicnih skupin v štirih slovenskih bolnišnicah

  19. Najboljša medicinska oskrba pomeni » tehnična usposobljenost na najvišji ravni speljana na human, kulturološko senzitiven in koordiniran način. Če ena komponenta manjka, kvaliteta trpi.«

  20. L H A A V

More Related