Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja

1. Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja OSNOVNA ŠOLA KUZMA Kuzma 20, 9263 Kuzma OPIS PROJEKTA Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

3. Bralna pismenost: Razviti zmožnosti učencev, da samostojno pridobivajo informacije, jih povezujejo in interpretirajo, si na osnovi informacij ustvarjajo celostne pomenske predstave in razlage pojavov ter dogodkov, razmišljajo o njih in jih vrednotijo, razvijajo argumente za takšno ali drugačno delovanje na osnovi informacij, se znajdejo v novih situacijah, kritično primerjajo, sklepajo itn.. (Načrt projekta BP 2011)

4. Projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja (krajše Bralna pismenost) vodi Zavod RS za šolstvo (v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Evropskim socialnim skladom). V projekt, ki traja dve šolski leti (2011– 2013), je vključenih 42 osnovnih šol, med katerimi je tudi OŠ Kuzma. Projekt se posveča dvema večjima vsebinskima sklopoma, in sicer sklopu Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti – razvoj pedagoških strategij ter sklopu Dvig kulturnega in socialnega kapitala.

5. Osnovni namen in cilji projekta: • Prispevati k zagotavljanju enakih izobraževalnih možnosti, • izboljšanju dostopa do kakovostnega izobraževanja, • integraciji učinkovitih didaktičnih strategij za doseganje višjih ravni bralne pismenosti v okviru formalnega izobraževanja, • prispevati k uresničevanju nacionalne strategije (niz aktivnosti) za razvoj BP.  

6. Cilji OŠ Kuzma v okviru projekta: • Pri učencih povečati zanimanje za branje, dvigniti branju priljubljenost, vzbuditi ljubezen do branja, povečati motivacijo učencev za branje, izpeljati več aktivnosti za motivacijo branja. • Spodbuditi družinsko branje in o pomenu branja osveščati starše (odrasli so otrokom zgled). • V šoli izpeljati čim več bralnih dejavnosti, kot so razni bralni kotički, literarni krožki, vspodbuditi zanimanje za Bralno značko, pravljične krožke, delavnice poustvarjanja …

7. Obravnavati knjige na način, ki je za učence zanimiv, torej dopolnjevati aktivnosti ob branju s čim bolj ustvarjalnimi metodami, med drugim tudi s pomočjo bralnih učnih strategij. • Spodbujati sodelovalno učenje med poukom in po pouku in posredno doseči izboljšanje ocen učencev pri vseh predmetih, saj boljše bralno razumevanje pomeni tudi boljše učenje. • Zagotavljanje enake izobraževalne možnosti vsem učencem. 

8. Dejavnosti za opolnomočenje učiteljev in učencev na OŠ Kuzma (2011-2013): • Preučitev vzrokov za obstoječe stanje na področju bralne pismenosti, • krepitev (diferenciranega) pedagoškega procesa v smeri, ki omogoča bralno razumevanje in doseganje višjih ravni bralne pismenosti vseh skupin učencev in posameznikov, npr. obvladovanje bralnih učnih strategij, različnih jezikovnih zmožnosti, kritično branje, uporaba knjižnega jezika pri pouku in v šolskih prostorih, natančno branje in upoštevanje navodil itn.,

9. krepitev strokovnega znanja ravnatelja, učiteljev vseh predmetov in drugih strokovnih delavcev šole za ustvarjanje spodbudnih učnih okolij in učinkovito poučevanje in učenje, • načrtovanje in izvajanje diferenciranih in individualiziranih (kompenzacija učnih primanjkljajev) strategij za izboljšanje ravni bralne pismenosti, • izboljšanje motivacije za branje in učenje,

10. raziskovanje in zviševanje ravni pričakovanj učiteljev do vseh skupin učencev in posameznikov, • krepitev socialnega in kulturnega kapitala učencev v regijah in šolah, ki ne dosegajo želene ravni bralne pismenosti, sploh na našem območju, ki je specifično predvsem zato, ker imajo učence, ki prihajajo iz specifičnega romskega, se pravi nevzpodbudnega okolja, • krepitev odgovornosti (ravnatelj, učitelji, učenci), spremljanja in (samo)evalvacije dela šole na področju bralne pismenosti.

11. Dejavnosti, ki potekajo za dvig bralne pismenosti: Cilj Bralne pismenosti v OŠ Kuzma je bil prepoznati bralno pismenost kot nacionalno vrednoto in ozavestiti tako učitelje, učence kot tudi starše o pomenu bralne pismenosti. V naše delo smo strokovni delavci dali velik poudarek na branju z razumevanjem, bralnih učnih strategijah pri vseh predmetih in komuniciranju v knjižnem jeziku tako pri pouku kot tudi v odmorih v šolskem prostoru nasploh. Pri tem smo upoštevali bralne interese učencev in jim pustili tudi možnost izbire.

12. Slednje smo poskušali opolnomočiti z različnimi viri in tipi besedil ter povečati vlogo knjižnice kot osrednjega dejavnika vrtcev in šol, s tem pa tudi ozavestiti strokovne sodelavce o pomenu šolske knjižnice za razvoj Bralne pismenosti. Nastalo je tudi obsežnejše glasilo Trobentica. Trudimo se ozaveščati in izobraževati starše o pomenu družinskega branja, bralnih učnih strategij, metod učenja branja, o pomenu dela z otroki na tem področju za njihovo uspešnost v šoli in življenju nasploh. Trudimo se tudi uvajati in razvijati medgeneracijsko in medvrstniško branje z bralnimi didaktičnimi igrami in literarnim krožkom.

13. Posluževali smo se tudi branja učitelja učencem in samostojne interpretacije podanih navodil. Velik pomen smo dajali tudi samostojnosti učencev pri izbiri in uporabi gradiv, katere so slednji tudi kritično presojali, poudarek pa je bil tudi na sodelovanju učencev v razpravah pri pouku, s čimer smo dosegli boljše razumevanje prebranih besedil. Z vsemi temi dejavnosti, ki smo jih izvajali na šoli smo že malo pripomogli k izboljšanju bralne pismenosti in pozitivnemu odnosu učencev do branja. Na šoli izvajamo tudi več interesnih dejavnosti na temo branja, ki so dokaj dobro obiskane, povečal se je obisk v šolske knjižnice.

14. Dejstvo pa je tudi, da smo v šolskem letu 2011/2012 dosegli tudi boljše rezultate pri NPZ-jih, kar je posledica uporabe bralnih učnih strategij pri pouku vseh predmetov. Med počitnicami smo izvedli tudi projekt Poletne bralne aktivnosti, ki je bil s strani učencev zelo dobro obiskan in je po mnenju vseh strokovnih delavcev šole pustil tudi pozitivne občutke. V tem sklopu smo izvedli 5 delavnic, in sicer od predšolskih otrok do učencev 9 razreda. S predstavitvijo ene od delavnic smo se predstavili tudi na strokovnem posvetu na Rogli v mesecu avgustu, in sicer smo predstavili specifiko naše šole (Nekaj Čarnega za ušesa in domišljijo).

15. V šolskem letu 2012/2013 načrtujemo uvedbo dodatnih dejavnosti za povečanje bralne pismenosti pri učencih. Še naprej bomo velik poudarek dajali bralnim učnim strategijam, učnemu jeziku in branju z razumevanjem. Dodatne aktivnosti, ki jih bomo v okviru projekta izvajali pa so medgeneracijsko branje pri jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju, bralna značka bo obvezna za učence vseh razredov ter bralna značka za učitelje. V tem šolskem letu pa se nam bo tudi vrtec še bolj zavzeto pridružil pri izvajanju dejavnosti v sklopu projekta Bralna pismenost (Delavnice za starše in otroke-poletne bralne aktivnosti).

16. Tim za Bralno pismenost OŠ Kuzma: • Irena Grašič Arnuš (vodja šolskega tima) učiteljica slovenščine in nemščine, • Lidija Navotnik (član tima) učiteljica razrednega pouka, • Jožica Fükaš (član tima) učiteljica razrednega pouka, • Vida Zrim (član tima) učiteljica razrednega pouka, • Jože Škalič (član tima) ravnatelj in učitelj zgodovine, • Ingrid Pojbič učiteljica v podaljšanem bivanju, • Angela Tivold vodja VVE vrtca Kuzma, • vsi ostali strokovni delavci OŠ Kuzma.

17. OSNOVNA ŠOLA KUZMA  Kuzma 20  9263 Kuzma Pripravila: Irena Grašič Arnuš