1 / 23

Ljubljana, 25.4.2013

3. Tematska razprava: Zeleno. Ljubljana, 25.4.2013. Priprava dokumentov razvojnega načrtovanja v letu 2013. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pristojno za koordinacijo in pripravo: Strategije razvoja Slovenije, Programa državnih razvojnih prioritet in investicij,

york
Download Presentation

Ljubljana, 25.4.2013

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. 3. Tematska razprava: Zeleno Ljubljana, 25.4.2013

  2. Priprava dokumentov razvojnega načrtovanja v letu 2013 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pristojno za koordinacijo in pripravo: • Strategije razvoja Slovenije, • Programa državnih razvojnih prioritet in investicij, • Partnerskega sporazuma, • Operativnih programov Kohezijske politike EU • Operativnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) • Regionalnih razvojnih programov in dogovorov za razvoj regij Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pristojno za pripravo operativnih programov za področji razvoja podeželja in ribištva

  3. Identificirane prioritete SRS 2014 – 2020 Podjetnost Znanje Zeleno Učinkovit javni sektor in pravna država Vključujoča družba

  4. Prioritete SRS: • V okviru opredeljenih prioritet smo kot bistvena za gospodarski razvoj identificirali: • raziskave in razvoj ter inovacije, • mala in srednja podjetja, • zaposlovanje in usposabljanje (mladi in starejši). • Za ta področja bo namenjenih 50 % razpoložljivih sredstev do leta 2020.

  5. SRS 2014-2020: Usmeritve za prioriteto Zeleno • Ustvariti mednarodno uveljavljen sektor v proizvodnji in vzdrževanju tehnologij, naprav in storitev na področju URE/OVE. • Povečanje URE in OVE. • Povečevanje snovne učinkovitosti. • Ukrepi za trajnostno gospodarjenje in upravljanje z naravnimi viri. • Razvoj okoljsko odgovornega turizma (zavarovana in območja Natura 2000, podeželje), zelena infrastruktura, varstvo narave. • Vlaganje v učinkovit prostorski razvoj. • Okoljska infrastruktura. • Dvig prehranske samooskrbe in izboljšanje konkurenčnosti živilsko predelovalne industrije. • Razvoj in prilagajanje kmetijske dejavnosti v luči prilagajanja okoljskim standardom in podnebnim spremembam ter dviga konkurenčnosti. • Dvig konkurenčnosti gozdarstva. • Dvig konkurenčnosti morskega gospodarskega ribolova in ribogojstva.

  6. Program državnih razvojnih prioritet in investicij RS za obdobje 2014 - 2017 • RAZVOJNE PRIORITETE IN INVESTICIJSKA PODROČJA: • ZNANJE • Podjetnost • ZELENO • Analiza stanja • Specifični cilji • Usmeritve na podlagi SRS 2014-2020: • Sklopi in investicijska področja • Razrez sredstev po sklopih in kazalniki rezultatov za prioriteto • VKLJUČUJOČA DRUŽBA • Pravna država in Učinkovit javni sektor • Javne razprave v aprilu in maju: • Podjetnost: 3.4.2013 • Znanje: 17.4.2012 • Zeleno: 25.4.2013 • Vključujoča družba: 9.5.2013 • Učinkovit javni sektor in • pravna država: 15.5.2013

  7. Tematsko osredotočenje • ESRR – vsaj 50-60% na prvi do četrti tematski cilj; od tega vsaj 10-20% na četrti tematski cilj. • ESS – vsaj 60-70% na štiri izbrane investicijske prioritete; vsaj 20% na deveti tematski cilj.

  8. V novi finančni perspektivi bo Sloveniji za izvajanje kohezijske politike EU 2014 – 2020 skupaj na voljo okoli 3,3 milijarde evrov(v tekočih cenah) SLOVENIJA KOT CELOTA: KOHEZIJSKI SKLAD = 1060 mio EUR ZAHODNA SLO: 860 mio EUR v tem ESRR okoli 60% in ESF okoli 40% VZHODNA SLO: 1260 mio EUR v tem ESRR okoli 70% in ESF okoli 30%

  9. Merila za identifikacijo prioritetnih razvojnih investicijskih področij na podlagi katerih bo potekal izbor so: • Merila glede na vsebine oziroma namen: • učinek na rast in delovna mesta • učinek na razvoj človeškega potenciala • pozitivno vplivajo na okolje • Prednost imajo ukrepi, ki imajo sinergijske učinke: • med zgoraj navedenimi področji • z vzporedno izpeljanimi institucionalnimi in strukturnimi spremembami • podpirajo regionalno celovitost, specializacijo, med-regionalno sodelovanje, itd. • Merila glede na finančno učinkovitost: • prednost imajo ukrepi, ki dajejo z omejenimi finančnimi sredstvi največje učinke • izvedljivost • prednost bodo imela investicijska področja z utemeljeno analizo tveganj in izvedljivost. • .

  10. Predlog prednostnih osi in tematsko osredotočenje

  11. Predlog prednostnih osi in tematsko osredotočenje

  12. Predlog prednostnih osi in tematsko osredotočenje

  13. Zeleno: okolje • Analiza stanja • Odgovorno ravnanje z okoljem, naravo, prostorom in drugimi viri še vedno prepoznano kot zaviralec razvoja in ne kot vzvod za kakovosten napredek: • Biotska raznovrstnost upada, • Emisije toplogrednih plinov: stagnacija, problem emisije v ne-ETS sektorju, stroški zaradi posledic (poplave/suše), URE, OVE • Neučinkovito izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja (odpadki, čiščenje odpadnih voda, pitna voda (kakovost, izgube), poplave) • Neprimerno/neučinkovito upravljanje s prostorom: suburbanizacija nerešena vprašanja glede trajnostne mobilnosti, slaba kakovost zraka, ogljični odtis mest • Slabo izkoriščamo obstoječa orodja/pristope za ozelenitev gospodarstva: zelena javna naročila, EU znak za okolje, EMAS, okolju prijazno oblikovanje, eko inovacije, koncept od zibke do zibke

  14. Zeleno: okolje • Sklopi investicij • Potrebna še prioretizacija investicijskih področij, ključno iskanje sinergij • 3.3.1. Ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot za zagotavljanje naravnih virov in ekosistemskih storitev ter zmanjševanje negativnih posledic njihove izgube • 3.3.2. Učinkovito in celovito prostorsko načrtovanje, urbana prenova mest in spodbujanje trajnostne mobilnosti • 3.3.3. Zagotavljanje dobrega stanja okolja, upravljanje z vodami in zmanjševanje okoljskih tveganj • 3.3.7. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije • (Sklop podjetnost) 3.2.2. Povečanje snovne učinkovitosti, spodbujanje zapiranje snovnih poti in trajnostne potrošnje

  15. Zeleno: kmetijstvo • Analiza stanja • Naravne razmere za kmetijstvo so v Sloveniji razmeroma neugodne (cca 75 % kmetijskih zemljišč je na območjih z neugodnimi razmerami, prevladuje travinje:60%, delež zemljišč namenjena pridelavi poljščin in vrtnin: 35% • Delež kmetijskih zemljišč pada: zaradi zaraščanja, širjenja zazidalnih površin in nove prometne infrastrukture • Kmetijstvo je skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom v letu 2011 prispevalo k skupni zaposlenosti 8,4 %, k skupni ustvarjeni dodani vrednosti pa 2,5 %. • Upoštevanje EU okoljskih standardov:navzkrižna skladnost, dobra kmetijska praksa pozitivno se zmanjšuje obremenitev na okolje • Ekološko kmetijstvo: eden izmed najbolj učinkovitih načinov trajnostne kmetijske rabe naravnih virov obsega 6,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi (oz. 30.696 ha), prevladujejo travinje 85% • Stopnja samooskrbe: podatki za l. 2011: žita 69 %, zelenjava 37 %, meso 85 % , mleko 120 %, jajca med 93 in 95 % in ekološki proizvodi 20 % • Slab socio-ekonomski položaj kmetij • Nizka stopnja izobrazbe in neugodna starostna struktura nosilcev kmetijske dejavnosti • Nizka konkurenčnost, produktivnost kmetijskega sektorja

  16. Zeleno: kmetijstvo • Sklop investicij • 3.3.4 Konkurenčno, družbeno in okoljsko odgovorno kmetijstvo, ohranjanje in razvoj krajine in podeželja ter zagotavljanje prehranske varnosti

  17. Zeleno: Gozdarstvo • Analiza stanja • 58,5 % površine države pokriva gozd=1.185.417 ha • Lesne zaloge in letni prirastek slovenskih gozdov se povečujejo • Posledično se vsako leto povečuje tudi delež neizkoriščenega poseka lesa se vsako leto • Slabo gospodarjenje z gozdom, slaba lastniška struktura, razdrobljenost posesti • Delež izvoza nepredelanega lesa (hlodovina) se povečuje, znižuje pa se izvoz izdelkov iz lesa. • Gozd pomemben zaradi skladiščenja ogljika, blažilec podnebnih sprememb: preprečuje erozijo tal, ščiti pred negativnimi vremenskimi vplivi, izboljšuje vodne zaloge, povečuje biotsko raznovrstnost in predstavlja pomemben ponor ogljikovega dioksida, ki je glavni povzročitelj učinka tople grede.

  18. Zeleno: Gozdarstvo • Analiza stanja/usmeritve • Razvojni potencial: Primerno izkoriščanje gozdov ter predelava slovenskega lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo • Zagon/razvoj lesno predelovalne industrije • Za doseganje višje dodane vrednosti bi bilo potrebno izboljšati povezavo v celotni gozdarsko lesni predelovalni verigi, vse od pridelave, preko predelave do trženja lesa in izdelkov iz njega. • Porast gradnje lesenih stanovanjskih objektov (15% tržni delež lesenih montažnih stanovanjskih hiš v SLO) • Raba lesne biomase za proizvodnjo toplotne in električne energije

  19. Zeleno: gozdarstvo • Sklop investicij • 3.3.5. Učinkovito gospodarjenje z gozdom in bolj konkurenčna celotna gozdno-lesna veriga

  20. Zeleno: ribištvo in akvakultura • Analiza stanja • Z ribištvom se je v letu 2011 v Sloveniji ukvarjalo 332 oseb, od tega z akvakulturo 62 % oseb, z morskim gospodarskim ribolovom pa ostalih 38 % oseb • majhnost ribiškega sektorja in nizka konkurenčna sposobnost • Pomembna prepletenost ribolova z življenjem v obalni regiji za boljši lokalni razvoj, razvoj turizma in povezanih panog • V Sloveniji je gospodarski ribolov omejen izključno na morski gospodarski ribolov. • pomemben razvoj akvakulture (sladkovodna vzreja ter marikultura – prispevek k t. i. „modri rasti“) • Trajnostno upravljanje z ribolovnimi viri v celinskih vodah

  21. Zeleno: ribištvo in akvakultura • Analiza stanja/usmeritve: • Razvoj in prilagoditev trajnostnega ribiškega sektorja, • Višja dodana vrednost in večja prepoznavnost proizvodov iz ribištva in akvakulture, • Zagotovitev primernega tržnega okolja in zagotavljanje zadostne količine kakovostnih proizvodov iz akvakulture, • Predelovalna industrija - povečanje konkurenčnosti, energetske učinkovitosti, razvoj kakovostnih proizvodov z višjo dodano vrednostjo, • Celostni razvoj in trajnostno upravljanje ribiških območij (CLLD kot priložnost).

  22. Zeleno: ribištvo in akvakultura • Sklop investicij • 3.3.6. Trajnostno in konkurenčno morsko ribištvo in ribogojstvo ob upoštevanju ohranjanja narave in ribolovnih virov

  23. 3. Tematska razprava: Zeleno • Delo po skupinah: • Analiza, specifični cilji • SWOT analiza • Sklopi in investicijska področja

More Related