1 / 89

ORTOPEDIJA

PREDAVANJA. SPLO

Audrey
Download Presentation

ORTOPEDIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

    1. ORTOPEDIJA Asist. Dr. Robert Košak, dr. med. Ortopedska klinika Ljubljana

    3. SPLOŠNI DEL ORTOPEDIJE 1. UVOD

    4. Izraz “ortopedija” - Nicolas Andry 1741 (Ortopedija ali umetnost preprecevanja in odpravljanja telesnih deformacij pri otroku) “ORTHOS” (raven, zravnan, pravilen) + “PAIDON” (otrok) = ORTOPEDIJA Ortopedija je posebna veja medicine, katere naloga je proucevanje, odkrivanje, preprecevanje in zdravljenje bolezni, deformacij in poškodb gibal

    5. ZGODOVINSKI MEJNIKI Ortopedske bolezni so stare kot cloveštvo Hipokrat pred 2500 leti (izpah kolka, skolioze) Galen 2 stoletje (opis in terminologija deformacij hrbtenice – lordoza, kifoza) 1780 – prva ortopedska ustanova v Orbeu v Švici 18 stoletje: zdravljenje z mehanicnimi pripomocki 19 stoletje: pricetek operativne terapije (1831 – uspešna podaljšava Ahilove tetive – Stromayer) Druga polovica 19. stoletja – anestezija, antisepsa, mavec (1852), RTG žarki 20 stoletje – antibiotik (1929), moderna ortopedija

    6. SLOVENSKI ZGODOVINSKI MEJNIKI 1923 – ustanovitev ortopedskega pododdelka (Inštitut za zdravljenje ortopedskih primerov pod vodstvom dr. Minarja – prvi slovenski ortoped) 1945 – ustanovitev Ortopedske klinike v Ljubljani (prof. dr. Bogdan Brecelj) – Specialna bolnica za kostno tuberkulozo v Valdoltri Ortopedski oddelki v Mariboru, Celje, Slovenj Gradec, Jesenice, Šempeter, Nova Gorica

    7. SPLOŠNI DEL ORTOPEDIJE 2. OSNOVE DIAGNOSTIKE V ORTOPEDIJI

    8. ANAMNEZA KLINICNI PREGLED DIAGNOSTICNE METODE

    9. ANAMNEZA (zbir vseh podatkov bolnika) Družinska anamneza (razvojne nepravilnosti, revmatizem, tuberkuloza, maligna obolenja) Prejšnje bolezni (bolezni, poškodbe, operacije, maligne bolezni) Sedanja bolezen Socialna anamneza (delovno mesto, poklic, razvade)

    10. KLINICNI PREGLED Inspekcija (ogled) Palpacija in perkusija (otipavanje, potrkavanje) Auskultacija (poslušanje)

    11. KLINICNI PREGLED Meritve gibljivosti sklepa: - fleksija (upogib sklepa) - ekstenzija (iztegnitev sklepa) - abdukcija (odmik) - addukcija (primik) - antefleksija (dviganje iztegnjenega uda navzpred) - retrofleksija (dviganje iztegnjenega uda navzad) - zunanja in notranja rotacija - pronacija in supinacija

    12. KLINICNI PREGLED Gibljivost zgornje okoncine

    13. KLINICNI PREGLED Gibljivost hrbtenice - opisno (predklon do gležnjev…) - meritev po Schobru (ledvena hrbtenica) in Ottu (prsna hrbtenica)

    14. KLINICNI PREGLED Gibljivost spodnje okoncine

    15. KLINICNI PREGLED Specialne meritve: - meritve dolžine spodnjih okoncin 1. s podlaganjem dešcice pod krajšo nogo do izenacitve nagiba medenice (višina anteriornih iliakalnih spin)

    16. KLINICNI PREGLED Specialne meritve: - meritve dolžine spodnjih okoncin 2. - razdalja spina iliaca anterior superior – notranji maleol (absolutna dolžina) - razdalja popek – notranji maleol (relativna ali funkcionalna dolžina)

    17. KLINICNI PREGLED Specialne meritve: - meritve obsega okoncin

    18. KLINICNI PREGLED Ugotavljanje nestabilnosti sklepov

    19. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrološki pregled - senzibiliteta (obcutek za dotik) - motorika (ocena mišicne moci) - refleksi

    20. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrološki pregled - senzibiliteta (pregled po dermatomih)

    21. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrološki pregled - motorika (ocena mišicne moci po miotomih)

    22. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrološki pregled - motorika (lestvica mišicne moci) 0 = ni kontrakcije (mrtva mišica - plegija) 1 = mišica se skrci, vendar ni giba 2 = možen je gib, vendar ne proti teži 3 = možen je gib proti teži 4 = možen gib proti manjšemu uporu 5 = normalna mišicna moc

    23. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrološki pregled - motorika (ocena nivoja okvare)

    24. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrološki pregled - refleksi : refleks bicepsa, tricepsa, patelarni, ahilov refleks…) : refleks je lahko ugasel, oslabel, pojacan)

    25. DIAGNOSTICNE METODE RTG slikanje Magnetna resonanca, CT, Mielografija Ultrazvok

    26. DIAGNOSTICNE METODE Izotopske preiskave – scintigrafija skeleta (v krvno žilo vbrizgani radioaktivni izotop se kopici na mestu okvare, bolezni v kosti). Pomembna za odkrivanje kostnih tumorjev, metastaz, vnetja, obrabe sklepov

    27. DIAGNOSTICNE METODE Izotopske preiskave – scintigrafija skeleta

    28. DIAGNOSTICNE METODE Laboratorijske preiskave (levkociti, CRP, sedimentacija, alkalna in kisla fosfataza) Posebne preiskave (preiskave punktatov, Mantoux test, citologija, histologija, EMG)

    29. SPLOŠNI DEL ORTOPEDIJE 3. ZDRAVLJENJE ORTOPEDSKIH BOLEZNI

    30. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE OPERATIVNO ZDRAVLJENJE

    31. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE Zdravljenje z zdravili - analgetiki – delujejo proti bolecini (Lekadol, Tramal) - nesteroidni antirevmatiki – delujejo proti bolecini in protivnetno (Naklofen, Ibuprofen, Ketonal) - antibiotiki – zdravljenje bakterijskih okužb - kortikosteroidi – blokade (Kenalog, Flosteron)

    32. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE Fizikalno zdravljenje fizioterapija (telesne vaje, masaže, razgibavanje, PEARL, UKV, TENS, hidroterapija…) mavec (kalcijev sulfat na povoju)

    33. Vrste mavca

    34. Vrste mavca Imobilizacijski mavec (zlom kosti, zvini) Redresijski (korekcijski) mavec (deformacije)

    35. Zapleti po namestitvi mavca Nekroze (izboceni deli telesa – peta, gleženj, olekranon, pogacica…) Motnje prekrvavitve Poškodbe živcev (peronealni živec, radialni živec…) IZREZ ALI MENJAVA MAVCA!

    36. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE Zdravljenje z ortopedskimi pripomocki ortoze proteze

    37. Ortopedski pripomocki Ortoze - izboljša funkcijo delu telesa

    38. Ortopedski pripomocki Proteze - nadomesti manjkajoci del telesa - proteze za zgornje in spodnje okoncine - kozmeticne in delovne proteze

    39. SPLOŠNI DEL ORTOPEDIJE 4. RAZVOJNE IN FUNKCIONALNE ZAKONITOSTI GIBAL

    40. NORMALNA RAST Embrionalna faza (do 8. tedna nosecnosti) Fetalna faza (od 8. tedna do rojstva) Zgodnje otroštvo (od rojstva do 2. leta starosti) Otroško obdobje (od 2. leta do adolescence) Adolescenca (vmesna faza do zrelosti)

    41. Embrionalna faza (do 8. tedna) Jajcece + semencica gameta morula blastocista (se zasidra na maternico) Organogeneza od 3. – 8. tedna Nevralni kanal se zapre – folna kislina! Do konca faze ima že cloveško podobo, velik 20mm) Genetske napake,teratogeni dejavniki (alkohol)

    42. Fetalna faza (od 8. tedna do rojstva) 12. teden – dolocen spol, velik 50mm 16. teden – osifikacija kosti, razviti sklepi (gibanje), velik 100mm 20 tednov velik 16cm

    43. Zgodnje otroštvo (od rojstva do 2. leta starosti) Razvojne posebnosti - plosko stopalo - obracanje stopala navznoter ali navzven - noge na “O” ali “X” Niso deformacije, ne potrebujejo zdravljenja

    44. Otroško obdobje (od 2. leta do adolescence) Rast je nekoliko pocasnejša Zgornji okoncini in stopala rastejo hitreje Na rast vplivajo - endokrini dejavniki - prehrambeni dejavniki - metabolicni dejavniki - genetski dejavniki

    45. Adolescenca (od pubertete do zrelosti) Nekatere bolezni (skolioza, zdrs epifize glavice stegnenice, disekantni osteohondritis, spredaj bolece koleno, osteosarkom, Ewingov sarkom…) “burno obdobje” Pomen psihosocialnih dejavnikov

    46. NENORMALNA RAST Kongenitalne (genetske) bolezni - monogene bolezni: 1. avtosomne bolezni (avtosomni kromosomi) - dominantno (ahondroplazija – pritlikavost) - recesivno (mukopolisaharidoze) 2. vezane na spolne kromosome (x-kromosom) - dominantno (vitamin D-rezistentni rahitis) - recesivno (hemofilija, Duschenova mišicna distrofija) - poligene bolezni (skolioza, prirojeni izpah kolka, Perthesova bolezen…)

    47. NENORMALNA RAST Endokrini dejavniki (hormoni) Metabolni dejavniki (rahitis) Vplivi okolja: 1. teratogeni dejavniki - rentgensko sevanje - vplivi nekaterih zdravil (Talidomid) - bolezni matere (rdecke) 2. travmatski dejavniki (težek porod, poškodbe) 3. vnetja 4. asimetricni športi (tenis)

    48. Zakon “maksimum-minimum” (telo skuša doseci maksimalno trdnost z minimalno kolicino materiala) Wolffov zakon transformacije kosti (kost se gradi tam kjer je potrebna in razgrajuje kjer ni potrebna)

    49. SPLOŠNI DEL ORTOPEDIJE 5. PRIROJENE IN RAZVOJNE NEPRAVILNOSTI GIBAL

    50. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI Prirojene nepravilnosti so motnje telesnih oblik ali funkcij, ki so prisotne že ob rojstvu - malformacije (zgodaj v embrionalnem življenju preden so organi in okoncine razviti) - deformacije (nastanejo v fetalnem obdobju, ko so bili organi in okoncine že razviti) Lahko so sistemske (generalizirane) ali lokalne nepravilnosti

    51. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI (vzroki za nastanek) Endogeni (genetski vzrok): - dominantno dedovanje - recesivno dedovanje Eksogeni (vplivi okolja): - virus rdeck - Talidomid (amelije) - RTG sevanje Kombinacija obeh

    52. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI Aplazija – organ se ne razvije Hipoplazija – organ je manjši Hiperplazija – organ je vecji Displazija – organ je nepravilno razvit Polidaktilija – vecje število prstov

    53. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI (delitev) Glede na etiopatogenezo: - znan povzrocitelj - neznan povzrocitelj Patološka klasifikacija: - motnje v razvoju hrustancnega tkiva - motnje v razvoju kostnega tkiva - motnje mešanega tipa

    54. AHONDROPLAZIJA (pritlikavost)

    55. AHONDROPLAZIJA (pritlikavost) Prirojena motnja (monogeno dominantno dedovanje) Znacilna je pritlikava rast

    56. AHONDROPLAZIJA (pritlikavost) Motena je enhondralna osifikacija dolgih – cevastih kosti in lobanjske baze (proliferativna cona rastnega hrustanca) Rast plošcatih kosti je normalna – perihondralna osifikacija (lobanja, rebra, vretenca, medenica…)

    57. AHONDROPLAZIJA (klinicna slika) Kratke okoncine, predvsem njihovi zgornji deli, kratki prsti Trup in lobanja normalna Nesorazmerje med trupom in okoncinami Varusne deformacije kolen (kolena na “O”) Povecana ledvena lordoza in prsna kifoza

    58. AHONDROPLAZIJA (klinicna slika) Uvlecen predel nosnega korena (motena rast lobanjske baze) Kvadratasta oblika obraza

    59. AHONDROPLAZIJA (klinicna slika) Pogosto je prisotna zožitev hrbtenicnega kanala (stenoza) Normalno inteligentni Veseljaki, pogosto depresivni

    60. AHONDROPLAZIJA (zdravljenje) Vzrocnega zdravljenja ni Operativno zdravljenje: - korekcija krivih okoncin - operativno zdravljenje zožitve hrbtenicnega kanala - podaljšave udov

    61. AHONDROPLAZIJA

    62. DISHONDROPLAZIJA (Bolezen Ollier) Motnja v razporedu in razvoju hrustancnega tkiva v predelu rastne plošce Hrustancne celice so nakopicene v obliki hrustancnih tumorjev - enhondromi

    63. DISHONDROPLAZIJA (Bolezen Ollier) Klinicna slika je zelo raznolika Pogosto motena rast telesa na eni strani s prikrajšavami udov Raznolike deformacije delov telesa Pogosto se tumorji spremenijo v rakaste tumorje

    64. DISHONDROPLAZIJA (Bolezen Ollier) Zdravljenje: - odstranitev tumorja in polnitev s kostjo - podaljševanje udov - korekcije deformacij - opazovanje (pogosto rakasta preobrazba tumorja)

    65. OSTEOHONDROMATOZA (eksostoze) Nepravilen razpored dela rastnega hrustanca Tvori se kostni izrastek, ki raste s površine kosti vstran Podoben vršicku cvetace z ozko bazo Rast izrastka se preneha z zakljuckom rasti

    66. OSTEOHONDROMATOZA (eksostoze) Klinicna slika: - asimptomatski (brez težav) - bolecine - okvare živcev, žil - preskoki tetiv, mišice Zdravljenje: - odstranitev izrastka, ce moti

    67. PRIROJENA LOMLJIVOST KOSTI (Osteogenesis imperfecta) Bolezen je prirojena in dedna Posledica motnje tvorbe kolagenskih vlaken Posledicno so kosti krhke in se lomijo Zlomi so lahko prisotni že ob rojstvu ali pa se zlomi zacnejo kasneje

    68. PRIROJENA LOMLJIVOST KOSTI (Osteogenesis imperfecta) Klinicna slika: - pogosti zlomi kosti - modre belocnice - ohlapnost sklepov - deformacije zaradi zlomov - skolioze Zdravljenje: - opornice - operacije zlomov

    69. SPLOŠNI DEL ORTOPEDIJE 6. SISTEMSKE BOLEZNI SKELETA

    70. VLOGA KOSTI Opora telesu Zašcita organov (lobanja) Pripenjališce mišic, vezi (so del gibalnega sistema) Tvorba krvnih celic (eritrociti, levkociti) Skladišce mineralov (99% Ca, 90% P, 66% Mg)

    71. Presnova mineralov v kosti Kalcij (Ca): - 99% vsega kalcija je v kosteh - kostem daje trdoto - strjevanje krvi, prenos živcno-mišicnih dražljajev, pri krcenju mišic, delovanje encimov, acido-bazno ravnotežje) - koncentarcija v krvi je uravnotežena (paratiroidni hormon, aktivna oblika vitamina D3 in kalcitonin)

    72. Uravnavanje koncentracije Kalcija v krvi Aktivna oblika vitamina D3 - omogoca resorbcijo Kalcija v crevesju Paratiroidni hormon (hormon obšcitnic) - poveca aktivnost osteoklastov (s tem se poveca raztapljanje kosti in s tem sprošcanje Kalcija iz kosti v kri) - poveca pretvorbo vitamina D3 v aktivno obliko vitamina D3) Kalcitonin (šcitnicni hormon) - zavira aktivnost osteoklastov (s tem se zmanjša raztapljanje kosti in s tem sprošcanje Kalcija iz kosti v kri)

    73. Uravnavanje koncentracije Kalcija v krvi

    74. RAHITIS

    75. RAHITIS Bolezen kostne presnove , ki nastane zaradi pomanjkanja kalcija pri dojenckih in majhnih otrocih kot posledica: - pomanjkanja vitamina D ali kalcija v hrani, - nezadostne resorbcije kalcija v crevesju (celiakija) - zaradi pomanjkanja UV svetlobe Zaradi zalog vitamina D v jetrih dojencka se rahitis do 6. meseca starosti ne pojavi

    76. RAHITIS Zaradi pomanjkanja kalcija ni možna kalcifikacija matriksa v rastnem hrustancu in tako pretvorba v normalno kost Kosti so mehke in se zaradi pritiskov, teže krivijo - glavica zaležana (kraniotabes) - zadebeljeni predeli metafiz (gležnji,zapestja,kolena) - deformiran prsni koš (kurje prsi) - ukrivljene dolge kosti (krive noge – noge na “O” ali “X”) - kifoza hrbtenice - napihnjen trebuh, prebavne motnje

    77. Rahitis

    78. RAHITIS Zdravljenje: - preventivni ukrepi - visoki odmerki vitamina D - dieta bogata s kalcijem - soncenje - zdravljenje celiakije (glutenska dieta) - operativno zdravljenje posledic (osteotomije)

    79. OSTEOPOROZA

    80. OSTEOPOROZA Sistemska bolezen skeleta z zmanjšanjem (atrofija) kostne mase – “redka kost” Kolicina kostnega tkiva se kriticno zmanjša in že pri minimalnih obremenitvah lahko pride do zlomov – povecana lomljivost kosti 40 % žensk po menopavzi ima osteoporozo

    81. OSTEOPOROZA Najpogostejši zlomi: - koželjnica ob zapestju - najprej - hrbtenicna vretenca - najpogostejši - kolk - najhujše posledice

    82. OSTEOPOROZA (dejavniki tveganja)

    83. OSTEOPOROZA Delitev: - sekundarne osteoporoze – kot posledica neke bolezni ali stanja (gastrektomija, KOPB, uživanje kortikosteroidov, maligna obolenja, imobilizacija) - primarne osteoporoze

    84. PRIMARNA OSTEOPOROZA juvenilna osteoporoza (zlomi vretenc v predpubertetnem obdobju, traja nekaj let, spontane mine) involutivna osteoporoza - postmenopavzalna osteoporoza (ženske v klimakteriju kot posledica zmanjšanega izlocanja estrogenov iz jajcnikov) - senilna osteoporoza (po 70 letu starosti pri obeh spolih)

    85. OSTEOPOROZA (preventiva in zdravljenje) Primerna prehrana (kalcij, vitamin D) Fizicna aktivnost Gibanje na soncu Kajenje, alkohol, kava Merjenje kostne mase Zgodnje zdravljenje

    86. SPLOŠNI DEL ORTOPEDIJE 7. POSEBNOSTI V OBLIKI IN DELOVANJU GIBAL

    87. CLOVEKOVA DRŽA Pokoncna drža je osnovna znacilnost cloveka, je individualno znacilna in se neprestano spreminja Na držo vpliva kostni sistem, živcno-mišicni sistem, psihološki dejavniki Normalna drža je tista, pri kateri dosežemo ravnotežje telesa v gibanju in mirovanju z najmanjšim mišicnim naporom in pri kateri so nosilne strukture cim bolj zašcitene pred obrabnimi spremembami in poškodbami

    88. RAZVOJ CLOVEKOVE DRŽE Novorojencek se rodi z zmerno kifoticno ukrivljeno hrbtenico in flektiranimi kolki Z dvigovanjem glavice se oblikuje vratna lordoza V nadaljnjem razvoju se iztegnejo noge v kolku Z vstajanjem se poveca nagib medenice in nato se izoblikuje ledvena lordoza in hrbtenica se kot steber dvigne iz medenice

    89. CLOVEKOVA DRŽA Pokoncna drža je dinamicno stanje, ki se zoperstavlja težnosti in jo vzdržujemo s stalno aktivnostjo živcno-mišicnega sistema - telo neprestano lovi ravnotežje Dve vrsti mišicne aktivnosti: - fazicna: v neki mišici se naenkrat skrci vecje število mišicnih vlaken (za korekcijo vecjih premikov telesa) - tonicna: stalna mišicna aktivnost manjšega števila mišicnih vlaken, kar povzroca stalno mišicno napetost (za vzdrževanje drže telesa)

More Related